Na Škotskem je novi premier postal Humza Yousaf, ki je na mestu vodje Škotske nacionalne stranke nadomestil Nicolo Sturgeon, ki je po osmih letih vladanja februarja letos odstopila. Yousaf, bivši minister za zdravje, je v drugem krogu z dobrimi 52 odstotki glasov premagal svojo strankarsko kolegico ‒ odhajajočo finančno ministrico Kate Forbes. V prvem govoru po zmagi se je novi premier zavezal k prizadevanju za škotsko neodvisnost, zaščito Škotske pred krizo življenjskih stroškov, izboljšanje izobraževalnih možnosti in boljši dostop do javnega zdravstva. V ospredje pa je prav tako postavil pravice LGBTQIA+ skupnosti.   

Madžarski parlament je po več preložitvah z 182 glasovi za in s šestimi glasovi proti ratificiral članstvo Finske v zvezi Nato. Gre za devetindvajseto članico Evropske unije, ki je to storila, Finsko mora ratificirati le še Turčija. Madžarski parlament je danes razpravljal tudi o ratificiranju Švedske, a glasovanja o tem na dnevni red niso uvrstili. O ratifikaciji Švedske se bosta dogovarjala madžarski premier Viktor Orbán in turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan. Nato je Finsko in Švedsko k članstvu sicer povabil julija lani, ko sta obe državi izrazili željo po vstopu v zvezo zaradi vojne v Ukrajini. 

Na Hrvaškem je iz podjetja za izterjavo dolgov EOS Matrix ušlo več kot 181 tisoč osebnih podatkov hrvaških državljanov, med njimi tudi mladoletnikov. Hrvaška agencija za varstvo osebnih podatkov je prejela anonimno prijavo o sumu, da si večje število podjetij, ki delujejo na Hrvaškem, izmenjuje svoje baze podatkov. Iz omenjenega podjetja so po poročanju hrvaškega spletnega portala Index ušli podatki več kot 18 tisoč ljudi. Ti zajemajo njihova imena in priimke, osebne identifikacijske številke, datume rojstev ter ne samo podatke dolžnikov, ampak tudi sodolžnikov in porokov. Prav tako so v bazi podjetja tudi podatki otrok, ki jih sodišča niso določila za dediče. Tako naj bi podjetje namreč zbiralo podatke o bodočih potencialnih dedičih. Gre sicer za največje uhajanje osebnih podatkov na Hrvaškem doslej in že drugo večje uhajanje podatkov iz podjetij za izterjavo dolgov v državi. 

Na kazahstanskih parlamentarnih volitvah je slavila glavna koalicijska stranka Amanat, ki bo v parlamentu zapolnila 62 od 86 poslanskih sedežev. Poleg te bo v parlamentu še pet drugih strank, ki bodo imele od štiri do osem sedežev. Na tokratnih parlamentarnih volitvah je veljal nov sistem glasovanja, zaradi katerega je bilo 69 poslancev zgornjega doma parlamenta izvoljenih preko strankarskih list. 29 članov spodnjega doma je bilo izvoljenih v posameznih volilnih enotah. Predčasne parlamentarne volitve so bile izpeljane zaradi spremembe ustave septembra lani. Ta je bila spremenjena zaradi protestov v Kazahstanu konec januarja 2022, ki so iz demonstracij zaradi zvišanja cen goriva prerasli v proteste proti vladi, v njih pa je umrlo več kot 200 ljudi. 

Danes bo državni zbor odločil o noveli zakona o tujcih. Kot je že znano, predlog sprememb zakona predvideva ohranitev pogoja znanja slovenskega jezika na ravni A1 za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine. Določba je diskriminatorna, saj državljanom Evropske unije in Švicarske konfederacije za razliko od državljanov tretjih držav za podaljšanje dovoljenja za prebivanje ni treba izpolniti pogoja znanja jezika. Odbor za notranje zadeve je včeraj dokončal sejo obravnave novel zakona o tujcih in o zaposlovanju tujcev. Seja je bila v petek prekinjena, da je koalicija lahko vložila amandmaje k zakonu. Gibanje Svoboda in Socialni demokrati so vložili svoj vsebinsko precej prazen amandma, Levica pa tega amandmaja ni podprla, saj je vložila svojega. Amandma SD in Svobode sicer ne ukinja pogoja o znanju slovenskega jezika. Namesto tega predvidevajo razširitev obravnave prošenj za izdajo dovoljenj prebivanje za tujce, ki se želijo zaposliti v javnem sektorju oziroma na področju vzgoje in izobraževanja. Vladi dajejo tudi pooblastila določiti kriterije in merila za izobraževalni program, po katerem poteka preizkus in širijo nabor institucij, ki opravljajo preizkuse. Že v prejšnjem kultivatorju smo namreč govorili o tem, da je ponudnikov tečajev premalo in se tako niti ne more zagotoviti vseh potreb. Amandma obvezuje vlado k izvajanju strategije, ki bo tujce vključevala v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje v državi. Strategija bo zasnovana v šestih mesecih po sprejetju amandmajev, uveden pa je tudi pogoj, da morajo po uveljavitvi strategije vsi tujci za podaljšanje dovoljenja o začasnem prebivanju predložiti potrdila o udeležbi v programu učenja slovenskega jezika in o izobraževanju o slovenski družbi. Zaradi podaljševanja prehodnega obdobja uveljavitve določb novele o znanju jezika na ravni A1 amandma predlaga tudi podaljšanje prehodnega obdobja za pridobivanje evidenc o udeležbi tujcev v izobraževalnih programih o slovenskem jeziku in družbi. Amandmaje komentira Zakonodajno-pravna služba. 

Zakonodajno-pravna služba

Če bo amandma Gibanja Svoboda in SD sprejet, bo ta vladi nalagal sprejetje strategije za vključevanje tujcev. Zakon o tujcih bo dokončno uveljavljen novembra 2024. Sicer pa je novela zakona o tujcih tudi eden od razlogov za organizacijo današnjega protesta, ki bo potekal ob petih na Prešernovem trgu. Razloge za organizacijo protesta nam obrazloži Miha Blažič iz Ambasade Rog. 

Miha Blažič

Kongres Nove ljudske stranke Slovenije oziroma NLS je potrdil združitev stranke s Slovensko demokratsko stranko. Predsednik stranke NLS, Franc Kangler, je napovedal, da bo sprožil postopek izbrisa stranke iz registra, vseh 400 članov NLS pa bo postalo del SDS. Kangler je napovedal tudi kandidaturo za predsednika mestnega odbora SDS v Mariboru. Zaradi pridružitve NLS se bo SDS povzdignila v mariborskem mestnem svetu in se z svetniško skupino župana Saše Arsenoviča številčno izenačila. Sporazum o pridružitvi sta predsednika strank Kangler in nekdanji premier Janez Janša sicer podpisala konec februarja letos.

Notranje ministrstvo je po pridobitvi manjkajoče dokumentacije s podjetjem Minis podpisalo pogodbo o odstranitvi žice na južni meji. Pogodba je bila sklenjena po zaključku izredne notranje revizije, ki jo je zaradi suma korupcije pri postopku oddaje javnega naročila odredil notranji minister Boštjan Poklukar. Pogodbo bi moralo ministrstvo sicer podpisati že prejšnji četrtek, a zaradi notranje revizije tega še ni moglo storiti. Minis je sicer bilo izbrano na javnem razpisu za odstranjevanje ograje na južni meji, ki ga je novembra lani razpisalo notranje ministrstvo. Gre za podjetje, ki je prav to žico leta 2015 tudi postavilo. 

OFF sta pripravili vajenka Neva in Zala.