Parlamentarni odbor za notranje zadeve bo v petek po nujnem postopku obravnaval novelo zakona o tujcih. Prav tako po nujnem postopku bodo novelo skupaj z novelo zakona o zaposlovanju tujcev obravnavali in predvidoma tudi v dveh branjih potrdili na plenarki državnega zbora prihodnji torek. Spremembe zakonov bodo sprejete po manj kot treh tednih razprave, odkar so 9. marca zadnja predloga novel obeh zakonov objavili med gradivi za obravnavo na seji vlade.

V Infokolpi in društvu Gmajna so vlado včeraj pozvali, naj iz zakonskih predlogov izključi zahtevo po opravljenem izpitu slovenskega jezika A1, kot je trenutno opredeljena, izpit prilagodi ter nameni več sredstev za programe integracije na lokalni ravni. Znanje slovenskega jezika na vstopni ravni kot pogoj za izdajo ali podaljšanje dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine je pred dvema letoma v zakon o tujcih uvedla vlada Janeza Janše. Čez mesec dni bi se po preteku dvoletnega prehodnega obdobja ta določba tudi morala začeti uporabljati. Da, resda bodo tečaji spet širše državno financirani, a pogoj ostaja. V Infokolpi in društvu Gmajna, podobno tudi v Delavski svetovalnici in Ambasadi Rog, zato upravičeno sprašujejo, ali bo v primeru, da pridruženi člani gospodinjstev ne bodo uspešno opravili izpita v predpisanem obdobju, Slovenija izvajala prisilne ločitve družin in ljudi deportirala. 

Zakaj očitno nacionalističnih in – če ne bi poznali rasističnih domislic notranjih ministrstev od izbrisa dalje – brez potrebe škodoželjnih ter nevarnih določb pretekle vlade nova vlada ne bo odpravila? Ponavadi vas neradi mučimo s tehnikalijami. A v primeru sprememb zakona o tujcih je odgovor na vprašanje – ki bi ga iz vrst opozicije vladi verjetno zastavljali v Levici, kot del vlade pa morajo vendarle skrbeti za lastna področja – skrit prav v detajlih postopka.

Tatjana Bobnar se je prenove zakona o tujcih, zakona o mednarodni zaščiti in njima sorodnih zakonov lotila velikopotezno. Oblikovala je posvetovalno skupino, v kateri je bil tudi širok nabor ljudi, ki se z vključevanjem tujcev ukvarjajo vsakodnevno, na terenu. V iskrenost obljub Tatjane Bobnar zaradi njene vpletenosti v izvajanje pushbackov, ko je še bila generalna direktorica policije, sicer lahko dvomimo. Morda je šlo le za ustvarjanje videza, da smo dobili vlado s človeškim obrazom, ki bo izpolnila obljube. A ljudje so lahko vsaj predlagali, kaj vse je treba spremeniti.

Od odstopa Tatjane Bobnar se posvetovalna skupina ni sestala več. V času nadomestnega ministrovanja Sanje Ajanović Hovnik so na ministrstvu bolj skromno pričeli govoriti o manjših spremembah zakonodaje, ki jih je treba sprejeti po nujnem postopku, celovito prenovo pa naj bi izvedli kasneje. 14. februarja so med vladnimi gradivi v obravnavi objavili predlog novele zakona o tujcih. Vsebina predlagane novele je bila osredotočena na poenostavitev upravnih postopkov, ki naj bi zmanjšali preobremenjenost upravnih enot. Prav tako bi po predlogu novele iz zakona črtali pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine in ponovno uvedli brezplačno financiranje tečajev slovenskega jezika za vse, ki jih je novela vlade Janeza Janše oziroma ministrstva Aleša Hojsa tega prikrajšala. 

Teden dni po objavi predloga novele je vodenje notranjega ministrstva prevzel Boštjan Poklukar. Nemudoma je zamenjal vršilca dolžnosti direktorata za migracije in kmalu so na ministrstvu objavili nov predlog novele zakona o tujcih. 9. marca je tako med vladnimi gradivi že bil predlog novele, ki je znova predvidel uvedbo pogoja znanja jezika za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine. V ostalih delih predlog novele sledi prvotno predlaganim spremembam, a novi minister se je za pogoj, ki ga je uvedla Janševa vlada, več kot očitno odločil, da mora ostati. Vse, kar je Levica za zdaj uspela izpogajati, vsaj po zagotovilih poslanke Nataše Sukič, je dvoletno prehodno obdobje, preden bi se pogoj znanja jezika začel uporabljati. To novo nacionalšovinistično politiko, pri kateri se je Poklukar v mislih ujel s Hojsom, seveda zgolj preloži, ne pa odpravi.

Čeprav na prvi pogled ne izgleda tako, se je Poklukar v svoji novi stari vlogi prav dobro ujel tudi z Novo Slovenijo, drugo opozicijsko stranko, ki je v prejšnji vladi podprla novelo zakona o tujcih. Po tem, ko so mediji na čelu z Dnevnikom začeli pisati o sumljivih okoliščinah, v katerih je podjetje Minis zmagalo v postopku javnega naročanja za odstranitev ograje na meji s Hrvaško, so v Novi Sloveniji zahtevali sklic nujne seje parlamentarne komisije za nadzor javnih financ. Uradno zaradi suma netransparentnosti in resnih korupcijskih tveganj pri postopku javnega naročila, ki so ga na ministrstvu objavili še za časa Tatjane Bobnar. Poklukar je na seji, kjer ni manjkalo političnega šova niti s strani predstavnice podjetja Minis, udaril z odločitvijo, da bo odredil izredno notranjo revizijo pravilnosti postopkov oddaje javnega naročila. Komisija je 9. marca sprejela sklep, naj jo o rezultatih revizije ministrstvo obvesti v mesecu dni. Povod za revizijo je tako Poklukarju dala Nova Slovenija. 

Družba Minis je med podjetji, ki so ograjo in žico že postavljala. Še se lahko spomnimo tajnih poslov zavoda za blagovne rezerve pod ministrstvom Zdravka Počivalška in vlado Mira Cerarja, ki so jih po odločitvi informacijske pooblaščenke morali razkriti. Nedvomno so bili sumi o nepravilnostih pri izbiri postavljalcev žice in ograje razumljivi. Denimo po prvi pogodbi, ki jo je z zavodom za blagovne rezerve podjetje Minis sklenilo novembra 2015, je v primeru 70-odstotnega vnaprejšnjega plačila Minis zavodu zagotovil dobavo žice kar na dan podpisa pogodbe. A tu nam ne gre za obnavljanje vseh smrdljivih podrobnosti postavljanja žice in ograje.

Bistvo je v tem: četudi so nas ogradili po nepravilnih, nejavnih in morda tudi koruptivnih postopkih, so nas še zmeraj ogradili. Problem ni to, po kakšnem postopku so nas ogradili, ampak dejstvo, da so nas ogradili pred drugimi ljudmi. Če bi nas takrat vprašali, ali želimo žico po javnem postopku in transparentno ali jo želimo po skritih poteh in domačijsko, bi morali odgovoriti – žice sploh nočemo, ne tako, ne drugače. A nas nihče ni vprašal. Danes nam notranja revizija oddaje javnega naročila za odstranjevanje ograje zastavlja vprašanje: Bi raje videli, da je ograja odstranjena, pa čeprav v sumljivih okoliščinah, ali da ograja ostane?

Izbire med odstranitvijo po vseh pravilih in odstranitvijo mimo pravil ni. Četudi nemara ne bo pri postopku notranje revizije minister določil, kaj bodo njene ugotovitve, bo odločitev o tem, kako ugotovitve piarovsko zaspinati in kot razlog za katero dejanje jih uporabiti, zagotovo njegova. Ali bo treba naročilo za posel, ki še ni podpisan, razveljaviti ali ne, je politična odločitev, ki jo bo sprejel Poklukar. Ali bodo ograjo v tem mandatu začeli odstranjevati, je politična odločitev v rokah ministra, ki je v svojem prvem mandatu ograjo postavljal. Edini, ki lahko Poklukarja pri odločitvi morda omeji, je premier. Iz dosedanje prakse Poklukarja in istomislečih, tudi v primeru zadnje novele zakona o tujcih, že dobro vemo, kam pes taco moli. Ne čez ograjo. 

Vir fotografije: Ministrstvo za notranje zadeve