Šrilanški predsednik Gotabaja Radžapaksa je obvestil predsednika vlade Ranila Wickremesingha, da bo odstopil z mesta predsednika države. Napoved odstopa sledi množičnim protestom, med katerimi je več tisoč protestnikov vdrlo v predsedniško rezidenco in požgalo domovanje predsednika vlade. Gotabaja Radžapaksa je pred besom protestnikov zbežal na vojaško ladjo. Odstopno izjavo bi sicer moral poslati predsedniku parlamenta, česar še ni storil. Posloviti se namerava tudi premier, čigar vlado naj bi zamenjala vlada narodne enotnosti, sestavljena iz vseh strank. Protestniki, ki že dlje časa protestirajo zaradi največje ekonomske krize v zgodovini države, so napovedali, da predsedniške palače ne bodo zapustili, dokler oba voditelja države uradno ne odstopita. Če že nimajo hrane, bencina in zdravil, naj imajo vsaj predsedniške toplice.

Japonci so, še vedno pod vtisom atentata na nekdanjega dolgoletnega premierja Šinza Abeja, volili polovico zgornjega doma parlamenta. Vladajoča konservativna Liberalnodemokratska stranka, ki ji je pripadal tudi ubiti Abe, je na volitvah prepričljivo zmagala. Od 125 mandatov, ki so se delili na volitvah, jih je osvojila 63 in tako svojo predstavniško skupino povečala za 10 članov. Na drugo mesto se je uvrstila liberalna Ustavnodemokratska stranka, na tretje mesto pa koalicijska partnerica vladajoče stranke, desnosredinska Komeito. Koalicija si je s tem povrnila ustavno večino, ki jo je izgubila leta 2019.

Guardian je razkril izsledke več kot sto tisoč strani dolgih dokumentov, ki kažejo na nelegalne prakse podjetja Uber. Dokumenti se nanašajo na obdobje med letoma 2013 in 2017, ko je korporacijo vodil soustanovitelj Travis Kalanick. Obsegajo sporočila med vodstvom podjetja, predstavitve, račune in memorandume. Vse to naj bi podjetje obremenjevalo goljufij pri policijskih preiskavah, nasilja nad delavci ter množičnega lobiranja pri vladah. Sporočila med drugim obremenjujejo francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki naj bi v času, ko je opravljal funkcijo gospodarskega ministra, redno nudil politične usluge multinacionalki, ter nekdanjo evropsko komisarko za digitalizacijo Neelie Kroes, ki se je še pred iztekom mandata s podjetjem pogovarjala o nadaljevanju kariere v njihovih vrstah ter v komisiji potem lobirala v prid Uberju. V več sporočilih se vodilni šalijo na račun nelegalnih praks in celo zapišejo: »We’re just fucking illegal!« Uber sicer zatrjuje, da gre za pretekle prakse, ki se jih danes ne poslužujejo več.

Črnogorska manjšinska vlada premierja Dritana Abazovića je izgubila podporo Demokratične stranke socialistov, zunajkoalicijske in največje parlamentarne stranke. Stranka dolgoletnega premierja in trenutnega predsednika države Mila Đukanovića je vladi zagotavljala kar 30 od 46 poslanskih glasov, zato je Abazović ostal brez večine v parlamentu. Socialdemokrati vladi očitajo odmik od evropske agende in potrditev sporazuma s srbsko pravoslavno cerkvijo. Sporazum, ki naj bi normaliziral odnose med srbsko pravoslavno cerkvijo in črnogorsko državo, je vlada sprejela z glasovi 13 od 21 ministrov. Predlogu je nasprotoval tudi podpredsednik vlade Raško Konjević. Po njegovo naj bi bilo glasovanje v neskladju s koalicijskim dogovorom, ki za sprejem sporazuma predvideva dvotretjinsko večino oziroma 14 glasov. Sporazumu nasprotujejo tudi protestniki na ulicah, ki so prepričani, da tak dogovor razkraja sekularno državo. Zdi se jim tudi nedopustno, da se del kulturne zapuščine prenaša na ustanovo zunaj države.

Vladajoča Estonska reformna stranka premierke Kaje Kallas je dosegla dogovor za novo koalicijo po razpadu dvostrankarske koalicije s socialno-liberalno Estonsko stranko centra. Prejšnja koalicije je bila prekinjena zaradi paktiranja koalicijskih partnerjev s skrajno desno stranko EKRE pri blokiranju vladne reforme osnovnega šolstva. Koalicijski stranki se nista mogli sporazumeti niti glede zvišanja otroških dodatkov. Novo koalicijo bosta poleg Estonske reformne stranke sestavljali še socialdemokratska stranka in desna stranka Isamaa. Koalicija bo obvladovala 56 glasov v 101-članskem parlamentu. Nova koalicija bo v vsakem primeru kratkega veka, saj se bodo Estonci najkasneje marca odpravili na parlamentarne volitve.

Nemški bundestag je potrdil ponovno napotitev vojakov nemških oboroženih sil v Bosno in Hercegovino v okviru tako imenovane varnostne misije EU Althea, s katere jih je umaknila pred desetimi leti. V skladu s sklepom bodo v Bosno namestili do 50 vojakov za eno leto z možnostjo podaljšanja tega obdobja. Hkrati z napotitvijo so poslanci izglasovali tudi resolucijo, v kateri so obsodili separatistične težnje bosanskih nacionalističnih politikov, predvsem srbskega člana predsedstva Milorada Dodika in predsednika HDZ BiH Dragana Čovića. Sklep in resolucijo so podprli poslanci vladajoče semaforske koalicije ter največje opozicijske stranke desnosredinske Krščanskodemokratske unije. 

Madžarski premier Viktor Orbán je podpisal odlok o oblikovanju posebnih enot mejnih stražarjev za varovanje madžarske južne meje. Enote naj bi sprva sestavljalo dobrih dva tisoč stražarjev, ki bodo v sodelovanju s policijo patruljirali ob meji s Srbijo, ki je glavna vstopna točka beguncev v državo. Število stražarjev se naj bi po napovedih Orbána sčasoma povzpelo na štiri tisoč. Po besedah Orbána se je madžarska vlada za potezo odločila, ker naj bi pričakovali povečan pritisk na mejo zaradi prehranske krize. Sodišče Evropske unije je sicer že pred dvema letoma razsodilo, da so madžarska pravila in prakse na madžarsko-srbski meji v nasprotju s pravom EU, saj Madžarska begunce avtomatično pridrži v obmejnih centrih in jih nato nelegalno vrne v Srbijo.

Vlada je sprejela sklep o odstranitvi žice oziroma tako imenovanih tehničnih ovir z meje. Odstranjevanje bo vojska začela v drugi polovici tega tedna. Dnevno naj bi odstranili do dvesto metrov žice, v celoti pa bi z odstranjevanjem končali v petih mesecih. Vlada je ustanovila tudi novo posvetovalno telo za migracije. Poleg tega je sklenila, da bi lahko policija do konca leta za različne potrebe vpoklicala 2000 pomožnih policistov.

Zdravniška zbornica Slovenije nasprotuje postavitvi sežigalnice odpadkov v Ljubljani, načrt zanjo pa je prejšnji teden predstavil ljubljanski župan Zoran Janković. Na tiskovni konferenci je skupaj z dunajskim županom postavil sežigalnico v avstrijski prestolnici za zgled projektu. Zdravniška zbornica pa opozarja, da sežigalnici nista primerljivi. Ljubljanska kotlina je namreč bistveno slabše prevetrena od dunajske ravnine in tako primerljiva kvečjemu s Celovcem ali Gradcem, ki sežigalnic nimata. Trdijo, da je zrak v Ljubljani že sedaj med najbolj onesnaženimi v Evropi. Po podatkih Zdravniške zbornice je koncentracija strupenih in rakotvornih delcev v Ljubljani že sedaj trikrat višja od priporočenih smernic Svetovne zdravstvene organizacije. Opozarjajo, da župan Janković informacije o sežigalnici predstavlja izrazito enostransko in ne omenja bolezni dihal, ki bi jih povzročil še dodatno onesnažen ljubljanski zrak.

Državni zbor bo zakon o RTV Slovenija obravnaval po nujnem postopku, je na današnjem plenarnem zasedanju odločila koalicijska večina. Izredno sejo na to temo je zahtevala poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, ki je prepričana, da zakon ne ustreza poslovniškim zahtevam za obravnavo po nujnem postopku. Vlada želi z zakonom, ki ga je pripravila Pravna mreža za varstvo demokracije, javni medij depolitizirati in reorganizirati. Največjo spremembo bi predstavljal združen programski in nadzorni svet s 17 člani, ki bi bil v večji meri sestavljen iz predstavnikov civilne družbe. Svojega predstavnika bi tako dobila tudi Olimpijski komite Slovenije ter Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja. Golobova koalicija si želi zakon pod streho spraviti še pred parlamentarnimi počitnicami, SDS pa že omenja možnost naknadnega zakonodajnega referenduma.