Združenih narodov OFF

Aktualno-politična novica
13. 10. 2022 - 15.00
 / OFF

Nemčija kot pobudnica in 14 drugih članic Severnoatlantskega vojaškega zavezništva, med njimi tudi Slovenija, začenjajo projekt za vzpostavitev skupnega evropskega sistema zračne obrambe. Poleg trinajstih članic Evropske unije pri projektu Zaščita evropskega neba sodelujeta tudi Združeno kraljestvo in Norveška. Projekt o nameri vzpostavitve skupne obrambe so podpisali obrambni ministri na svečani ceremoniji na sedežu Nata v Bruslju. Po mnenju podpisnikov je skupna obramba potrebna zaradi ruske invazije na Ukrajino, ki je, kot trdijo, bistveno spremenila varnostne razmere v Evropi. Nemški kancler in pobudnik Olaf Scholz pravi, da je združena zračna obramba bolj učinkovita. V resnici gre za skupno nabavo orožja pod nemško koordinacijo, ne pa za skupno obrambo. Kot prvo možnost nabave navajajo izraelsko-ameriški protiraketni sistem Arrow 3. 

Amnesty International v novem poročilu o človekovih pravicah obtožuje Latvijo pushbackov in zlorabe migrantov na meji z Belorusijo. V poročilu opisujejo mučenja, samovoljna pridržanja in nehumane razmere, v katerih so puščali migrante. Ker v izrednih razmerah migranti niso imeli učinkovitega dostopa do azila, so latvijski policisti na meji pridržane begunce prisilili, da so privolili v »prostovoljno« vrnitev v države izvora kot edino možnost, da jih odpeljejo iz gozda. Latvijska vlada zanika uporabo prekomerne sile in odgovarja, da so bili ukrepi posledica povečanja nezakonitih vstopov v državo. Posledično so tako že od lanskega leta v državi razglašene izredne razmere, ki omogočajo suspenz pravice do azila. Kljub temu da se je število nezakonitih prehodov meje zmanjšalo, izredne razmere ostajajo v veljavi. Pushbacki so zato po mnenju vlade dovoljeni, čeprav so v nasprotju z zakonodajo Evropske unije. 

(Delna) mobilizacija v Rusiji in referendumi o priključitvi
 / 23. 9. 2022
Generalna skupščina Združenih narodov je obsodila nelegalno rusko priključitev ukrajinskih regij Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje. Z resolucijo je Skupščina še enkrat poudarila ukrajinsko suverenost, samostojnost, enotnost in ozemeljsko integriteto. Za obsodbo nedavnih ruskih potez je glasovalo 143 držav, 35 jih je bilo vzdržanih, proti resoluciji pa je glasovalo pet držav. Poleg Rusije so resoluciji nasprotovale še Belorusija, Nikaragva, Severna Koreja in Sirija. Med državami, ki so se glasovanja vzdržale, so na primer Kitajska, Indija, Pakistan in Južna Afrika. Generalna skupščina Združenih narodov je o ruski priključitvi štirih ukrajinskih regij glasovala zaradi ruskega veta v 15-članskem Varnostnem svetu Združenih narodov, ko so odločali o podobni obsodilni resoluciji. Gre za četrto resolucijo Generalne skupščine glede ruskega napada na Ukrajino od začetka agresije konec februarja letos. Generalna skupščina za razliko od Varnostnega sveta ne more sprejemati sankcij proti državam.

Ostajamo pri Združenih narodih. Njihov odbor za pravice otrok je namreč obtožil Finsko kršenja pravic šestih finskih otrok, saj jih država ni repatriirala. Otroci so se rodili v Siriji finskim materam, domnevno pa so bile te povezane z Islamsko državo. Trije otroci so bili skupaj z materami že repatriirani na Finsko, še trije otroci, stari med pet in šest let, pa so v sirskem begunskem taborišču Al Hol še danes. Po mnenju neodvisnega odbora je nujna čimprejšnja repatriacija še omenjenih treh otrok, saj so v taborišču razmere nečloveške, primanjkuje namreč vode, hrane in zdravniške oskrbe. Mnenja odbora sicer niso zavezujoča. Na odbor za pravice otrok so se obrnili sorodniki otrok že v letu 2019. Tedaj so opozorili tudi na to, da je v sirskih begunskih taboriščih še dodatnih 33 finskih otrok, ki so brez možnosti pravnega svetovanja in zaščite. V taborišču na severovzhodu Sirije je okoli 56 tisoč ljudi, večina je Sircev in Iračanov, je pa tudi okoli 10 tisoč žena in otrok borcev Islamske države iz drugih držav. Več evropskih držav se je, namesto da bi borce Islamske države repatriirali in jim sodili, odločilo za izogibanje njihovi repatriaciji ali celo za odvzem državljanstva.

Vlada ameriškega predsednika Joeja Bidna je odobrila nov program za sprejem do 24 tisoč venezuelskih beguncev. Ti bodo lahko v državo legalno vstopili, če bodo imeli v njej pokrovitelja, ki jih bo moral finančno podpirati vsaj dve leti od vstopa. Kandidati morajo prestati še vsa preverjanja in preglede, morajo biti tudi cepljeni proti tistim boleznim, za katere v ZDA velja obvezno cepljenje. Tiste begunce, ki bodo mehiško-ameriško mejo prestopili nelegalno, bodo oblasti še naprej vračale nazaj v Mehiko. Od leta 2015 je Venezuelo zapustilo slabih sedem milijonov ljudi, v glavnem so se odpravili v druge latinskoameriške države. Ameriški načrt za vstop Venezuelcev je sicer podoben tistemu, ki so ga sprejeli za ukrajinske begunce, teh pa je v državo prišlo že več kot 100 tisoč. 

Ameriški skrajni desničar in vplivni teoretik zarot Alex Jones bo moral sorodnikom žrtev pokola v šoli v Newtownu leta 2012 in tedaj prisotnemu agentu Zveznega preiskovalnega urada plačati 965 milijonov dolarjev zaradi zanikanja pokola. Tako je odločila porota v zvezni državi Connecticut. Med svojimi neokonservativnimi gledalci in sledilci je Jones širil mit o tem, da je bil pokol, v katerem je bilo ubitih 26 ljudi, prevara, saj da je bil zaigran, starši žrtev pa da so igralci. Vse to je vodilo do tega, da je zapeljana raja sorodnikom žrtev odkrito grozila, nekateri so se celo bali za svojo varnost. Jones je v ločeni tožbi avgusta že priznal resničnost pokola, tam mu je bila dosojena kazen 50 milijonov dolarjev, nekatere tožbe pa so še odprte. Kako bo Jones kazni plačal, če sploh, še ni jasno, njegovo podjetje Infowars pa je v Teksasu že zaprosilo za zaščito pred stečajem. 

Jamajški regulator radiodifuzije je prepovedal predvajanje glasbe in predvajanje televizijskih vsebin, ki poveličujejo ali promovirajo kriminalno dejavnost, nasilje, goljufije in uporabo drog ter orožja. Vlada meni, da bi lahko razširjanje takih vsebin pripomoglo k ustvarjanju napačnega vtisa o sprejemljivosti kriminala v jamajški kulturi in tudi družbi, predvsem med mladimi. Hkrati želijo s prepovedjo omejiti visoko stopnjo oboroženega nasilja. Jamajški glasbeniki odločitvi nasprotujejo, saj da to ne bo vplivalo na zmanjšanje zločinov v državi, mladi pa da do vsebin najpogosteje dostopajo prek platform, kot sta Youtube in Spotify, ki se jih prepoved ne tiče. Regulator zaenkrat še ni opredelil posledic, ki bi lahko sledile v primeru kršenja prepovedi širjenja nespodobnih vsebin, javnost pa pozivajo k prijavam kršitev. 

Novice iz Slovenije

Zoran Janković ljubi Ljubljano! S tem sloganom se v novo bitko za ljubljanskega župana podaja dolgoletni šerif prestolnice Zoran Janković, ki je vložil kandidaturo za svoj peti zaporedni županski mandat. Na njegovi listi bo za občinskega svetnika kandidiral tudi minister za javno upravo v zadnji Janševi vladi Boštjan Koritnik. Kandidaturo za županovanje prestolnici je zaenkrat napovedala le še Jasminka Dedić iz stranke Vesna. Neuradno se govori o tem, da bosta za ljubljanskega župana kandidirala tudi nekdanji policijski minister Aleš Hojs in aktualni državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Igor Šoltes. Rok za vložitev kandidatur se bo iztekel 20. oktobra.

grims
Logika in čas SDS-ovih referendumov
 / 6. 10. 2022
Slovenska demokratska stranka je s podpisi volivcev v državni zbor vložila zahteve za razpis treh zakonodajnih referendumov, in sicer o zakonu o vladi, o Radioteleviziji Slovenija in o dolgotrajni oskrbi. Vložitev okoli 157 tisoč podpisov so izvedli na zadnji možni dan, zato izvedba referendumov ni več mogoča hkrati z drugim krogom predsedniških volitev. Referendumi takisto po vsej verjetnosti ne bodo izvedeni hkrati z lokalnimi volitvami, ampak se kot možen datum izvedbe omenja 27. november. Vladna koalicija SDS-u očita nespoštovanje in nerazumevanje rezultatov aprilskih parlamentarnih volitev. 

Po poročanju Dela se bo v začetku prihodnjega tedna na Televiziji Slovenija kot urednica dnevnoinformativnih oddaj zaposlila novinarka blizu stranke SDS Ksenija Koren. Nekateri jo zaradi njenega dosedanjega delovanja imenujejo tudi »Janševa medijska operativka«. Nekdaj je pisala za Slovenske novice, v drugi Janševi vladi je bila v njegovem kabinetu svetovalka za odnose z javnostmi, pred kratkim pa je izgubila službo v Holdingu Slovenske elektrarne, v katerem se je zaposlila spomladi 2020. Sicer se je prijavila tudi za odgovorno urednico Multimedijskega portala RTV, ki je trenutno v rokah narodnega buditelja Igorja Pirkoviča. Nekateri Koren povezujejo tudi s psevdonimom Sara Kovač, ki za spletno stran Nova24TV razkriva rabote tranzicijske kučanovske levice.

OFF sta pripravila vajenka Zala in Urh. 

Vir slike: Robert Waltl, Wikipedia Commons

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness