Ustanovitelj Delavske stranke Kurdistana oziroma PKK Abdulah Öcalan je iz zapora člane pozval k razpustitvi stranke in odložitvi orožja. Poziv k razpustitvi je podal ob tretjem zaporednem obisku predstavnikov prokurdske Ljudske stranke za enakost in demokracijo, ki se z Öcalanom v zadnjem času pogaja o morebitnem premirju med Turčijo in PKK. V začetku tega meseca je eden izmed poveljnikov PKK sicer zatrdil, da bo večina članstva stranke poziv k razpustitvi sprejela le, če bo Öcalan, ki je bil zaradi izdaje obsojen na dosmrtno ječo, izpuščen. Öcalan, ki je v zaporu od leta 1999, je bil leta 1978 med ustanovitelji PKK, ki jo Turčija, Evropska unija, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike označujejo za teroristično organizacijo. PKK je od leta 1984 vodila odpor Kurdov proti turški državi. Njen prvotni cilj je bil neodvisni Kurdistan v jugovzhodni Turčiji, vendar se je od takrat uradno oddaljila od separatističnih ciljev in namesto tega poziva k večji avtonomiji Kurdov. Nad slednjimi je Turčija tekom 20. stoletja izvajala različne vrste represije in etničnega čiščenja, ki je vključevalo prepoved kurdskega jezika, prisilno preseljevanje Kurdov na nekurdska območja Turčije, prepoved vseh prokurdskih organizacij in nasilno zatiranje kakršnega koli kurdskega odpora.

Izraelska vlada je odločila, da bodo v času svetega meseca ramazana, ki se začne v soboto, uvedli dodatne omejitve okoli mošeje v okupiranem Vzhodnem Jeruzalemu. Palestinskim zapornikom, ki so bili nedavno izpuščeni iz izraelskega pripora, bo obisk mošeje prepovedan. Tovrstne omejitve verske svobode Palestincev sicer za Izrael niso nič novega: lani so okupatorji obisk mošeje na okupiranem Zahodnem bregu omejili na moške, starejše od 55 let, in ženske, starejše od 50 let. Poleg tega bo izraelska vojska med ramazanom okrepila prisotnost oboroženih sil v Vzhodnem Jeruzalemu z dodatnimi tri tisoč vojaki, ki bodo nameščeni na kontrolnih točkah ob cestah, ki vodijo do mošeje.

Švicarska nevladna organizacija Euro-Med Human Rights Monitor je izdala poročilo, v katerem na podlagi slabega zdravstvenega stanja izpuščenih palestinskih zapornikov trdi, da je Izrael palestinske zapornike mučil. Organizacija poroča, da je izraelsko mučenje Palestincev postalo očitno po premestitvi nekaterih izpuščenih zapornikov v evropsko bolnišnico v južni Gazi, s katero sodeluje nevladna organizacija. 

Danes bosta ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in njegov ameriški kolega Donald Trump podpisala tako imenovani dogovor o redkih rudninah, čigar besedilo je že objavil ukrajinski portal Evropska pravda. Dogovor predvideva ustanovitev sklada za obnovo in investicije, s katerim bosta upravljala tako ukrajinska kot tudi ameriška vlada. V sklad se bo stekal prihodek od prodaje ukrajinskih naravnih virov. Ukrajina bo po podpisu dogovora primorana v sklad prispevati 50 odstotkov vseh prihodkov od naravnih virov, med katere glede na dogovor sodijo nahajališča oglja, nafte, zemeljskega plina in nekaterih drugih rudnin. Prispevki bodo vsaj enkrat letno ponovno vloženi v razvoj pridobivanja naravnih surovin v Ukrajini. 

Nikaragvanska vlada je napovedala izstop iz Sveta Združenih narodov za človekove pravice po objavi poročila strokovnjakov agencije Združenih narodov za človekove pravice, ki vlado predsednika Daniela Ortege in njegove žene ter sopredsednice Rosario Murillo obtožuje namernega spreminjanja Nikaragve v avtoritarno državo. Poročilo opisuje aretacije, pregone in zaplembe premoženja politični opoziciji ter preklice pravnega statusa več sto nevladnim organizacijam in nekaterim univerzam, ki so javno podprle študentska gibanja, ki so se udeležila množičnih protivladnih protestov leta 2018. Poročilo dokumentira tudi nasilno in nesorazmerno zatiranje teh protestov ter dokumentira, da je v represiji protestov sodelovala tudi vojska. Med protesti so represivni organi ubili najmanj 350 protestnikov. 

Študentje iz Novega Sada, Beograda in Kragujevca so se po nočitvi v Kruševcu nekaj po deseti uri zjutraj s kolesi odpravili proti Nišu, kjer bo jutri potekal večji protest proti ravnanju srbske vlade in predsednika Aleksandra Vučića po zrušitvi železniškega nadstreška novembra lani, v katerem je umrlo 15 ljudi. Zadnja postaja študentov pred prihodom na cilj je vas Đunis v Rasinskem okraju. Študentje Univerze v Novem Sadu so se na pot odpravili že v ponedeljek zjutraj, kasneje pa so se jim pridružili še kolegi z univerz v Beogradu in Kragujevcu. Namesto kolesarjenja so se nekateri študentje odločili za maratonski tek do Niša, kamor bodo predvidoma prispeli danes ob šesti uri zvečer. Poleg njih številni študentje iz različnih mest, med njimi Blaca, Bujanovca in Vranja, na protest pešačijo. Na protest v Nišu so se namenili tudi profesorji, raziskovalci in drugi zaposleni Univerze v Novem Sadu, ki pa so se na pot namesto s kolesi, tekom ali hojo namenili z avtomobili. Sobotni protest se bo začel ob deveti uri zjutraj na štirih različnih lokacijah, predvideno pa bo trajal kar 18 ur, torej do tretje ure zjutraj. Javljanje novinarske ekipe Radia Študent s protesta boste lahko spremljali jutri med 11. in 14. uro.

V Grčiji potekajo protesti s skoraj 300 tisoč udeleženci po vsej državi in splošna stavka ob drugi obletnici železniške nesreče v občini Tempi, v kateri je umrlo 57 ljudi. Protestniki so se spopadli s policijo, stavka pa je ustavila železniški in letalski promet. Stavka in protesti sledijo objavi poročila neodvisnega preiskovalnega odbora Grške preiskovalne agencije za letalsko in železniško varnost. Ta je ugotovil, da je napaka poveljnika postaje pri usmerjanju poslala potniški vlak na isti tir kot prihajajoči tovorni vlak. Preiskovalci so med razlogi za nesrečo izpostavili tudi slabo usposabljanje železniških delavcev, pomanjkanje osebja in vse slabši železniški sistem, ki nima avtomatiziranega varnostnega nadzora. Direktor uprave preiskovalne agencije Christos Papadimitriou je zatrdil, da številne potrebne varnostne izboljšave na grških železnicah ostajajo nedokončane. Preiskovalci so opozorili tudi na kronično pomanjkanje javnih naložb med finančno krizo med letoma 2010 in 2018. Poleg tega poročilo omenja tudi »možno prisotnost neznane vnetljive snovi« na kraju nesreče. Prejšnja preiskava strokovnjakov, ki so jo financirale družine žrtev nesreče, je trdila, da je tovorni vlak prevažal nezakonit in neprijavljen tovor eksplozivnih kemikalij, kar je prispevalo k visokemu številu smrtnih žrtev. Družine žrtev so grško vlado obtožile prikrivanja resničnih razlogov za nesrečo. Trk vlakov je namreč povzročil ogromno eksplozijo. Večina žrtev nesreče je umrla zaradi trka, novo poročilo pa razkriva, da je do sedem ljudi ubila eksplozija. Vlada je po nesreči eksplozijo zanikala. Trčenju pred dvema letoma, v katerem je umrlo 46 potnikov in 11 članov osebja, so sledili eni izmed največjih protestov v grški zgodovini z več kot dvema milijonoma udeležencev.

Preiskovalni sodnik v Osijeku je odredil mesec pripora za nekdanjega kmetijskega ministra in poslanca Josipa Dabra iz koalicijske stranke Domovinsko gibanje. Policija je Dabra aretirala v sredo po tem, ko mu je sabor izglasoval odvzem poslanske imunitete. Dabrov pripor ogroža parlamentarno večino koalicije s HDZ na čelu, ki ima v 151-članskem parlamentu brez nekdanjega ministra 75 poslancev. Za večino jih potrebuje 76. Dabor, ki je osumljen nezakonitega posedovanja orožja in kršenja otrokovih pravic, je z ministrskega mesta odstopil po tem, ko je hrvaški časopis Jutarnji list prejšnji mesec objavil posnetek poslanca, ki iz avta strelja z ročno pištolo. Kmalu po tem je hrvaški portal Telegram poročal, da je Dabro streljal tudi s kalašnikovko, ki jo je nato posredoval mladoletniku. 

Študentski zbor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, krajše ŠOU, je za direktorja ponovno izvolil Andreja Klasinca, ki bo tako nastopil svoj četrti štiriletni mandat. Za Klasinca so glasovali poslanci koalicijskih klubov Modri in Povezani, proti pa so glasovali v opozicijskem klubu Glas. Na začetku seje je zbor tudi tokrat izglasoval prepoved video snemanja in vnosa snemalnih naprav. Na vhodu so varnostniki pregledovali vsebino torb. Novinarja Radia Študent je med sejo eden od varnostnikov odstranil iz dvorane zaradi fotografiranja s telefonom.