Danski minister za okolje Esben Lunde Larsen in grenlandski premier Kim Kielsen sta podpisala sporazum o odstranitvi nekdanjih vojaških objektov Združenih držav Amerike na Grenlandiji, sicer avtonomnem ozemlju v okviru Danske kraljevine. Večina propadajoče ameriške vojaške infrastrukture, ki se nahaja na 680 različnih lokacijah v tej arktični deželi, sega v obdobje hladne vojne. Danska vlada bo za odstranitev objektov namenila 29 milijonov evrov, rušenje pa ni predvideno za vojaško bazo Thule, ki jo ZDA še vedno uporabljajo, in bazo Camp Century, ki se nahaja pod ledom.  

V Nemčiji koalicijsko zbliževanje med konservativci in socialdemokrati prerašča v novo fazo. Predsedniki Krščansko-demokratske unije in Krščansko-socialne unije, ki tvorita Konservativno unijo, ter socialdemokratov (SPD), so po ponoči zaključenih začetnih pogovorih napovedali začetek formalnih pogajanj o še tretji veliki črno-rdeči vladni koaliciji pod vodstvom kanclerke Angele Merkel. Začetek pogajanj morajo potrditi še strankarske pogajalske skupine, vodstvo SPD-ja pa bo končno odločitev prepustilo članom. V petkovem začetnem sporazumu so verjetni partnerji v bodoči nemški vladi začrtali prva skupna stališča tako o nemški notranji kot zunanji politiki, gospodarstvu, Evropski uniji in svetu, kljub temu pa veliko vprašanj ostaja še odprtih. Relativna zmagovalka nemških parlamentarnih volitev, Konservativna unija Angele Merkel, je sprva nameravala oblikovati vladno koalicijo z liberalci in stranko Zelenih, a se je ta ideja, potem ko je liberalna stranka zapustila pogajanja, sfižila.

Začetek bolgarskega predsednikovanja Evropski uniji so v Sofiji spremljali novi protesti, na katerih so ljudje ponovno opozorili na korupcijo in zahtevali boljši življenjski standard. Ekologi, proruske in protievropske skupine, zagovorniki pravic žensk, upokojenci, policisti in drugi protestniki so na različnih zborih, organiziranih tekom včerajšnjega dne, zahtevali višje plače in pokojnine. Za zdaj so uspeli le policisti, ki jim je bolgarski premier Bojko Borisov obljubil 50 milijonov evrov za povišanje plač.   

V Zenici je 44 rudarjev rudnika Stara jama začelo z gladovno stavko, ker se zaradi neplačanih prispevkov ne morejo upokojiti. Vladi, ki je rudarjem že pred časom obljubila, da bo rešila njihov status, so dali na voljo 3 dni za ureditev težave. Eden od stavkajočih rudarjev je ob tem zagrozil, da bodo zažgali Dom rudarjev, v katerem so se nastanili, v kolikor v naslednjih 12 urah ne bodo imeli plačanih pokojninskih prispevkov. Minister energetike in gospodarstva Federacije Bosne in Hercegovine Nermin Džindić rudarje miri s ponavljanjem obljub, da bo ministrstvo njihov položaj uredilo, a da zato potrebuje potrditev vlade in teden dni časa. Premogovnik Zenica, pod katerega spada tudi rudnik Stara jama, se je moral obrniti na pomoč ministrstva, potem ko sam ni imel sredstev za pokojninske prispevke 44 rudarjev, ki bi se sicer morali upokojiti z novim letom. Z boljšimi poslovnimi rezultati premogovnika v prihodnje takšnih težav naj ne bi bilo več, cinično obljublja njegov direktor Nevzet Vrškić.

Makedonsko sobaranje sobranje je potrdilo zakon, s katerim je albanskemu jeziku priznalo status drugega uradnega jezika v makedonskih državnih institucijah in organih. Sprejetje zakona je albanska stranka Demokratična unija za integracijo (DUI) postavljala kot pogoj za vstop v vladno koalicijo s socialdemokrati, na koncu pa ga je potrdilo 69 od 120 poslancev makedonskega parlamenta. Albanščina, ki ima zdaj status uradnega oziroma občinskega jezika le na območjih z 20 odstotki albanskega prebivalstva, pa s tem še ne postaja uradni jezik na makedonskih sodiščih, policiji, v upravnih enotah in zdravstvenih institucijah. Zakon mora potrdili še makedonski predsednik Gjorge Ivanov, ki pa mu nasprotuje. Podobno kot opozicijska stranka VMRO-DMPNE VMRO-DPMNE, ki je glasovanje v makedonskem parlamentu bojkotirala, meni, da gre za kršitev ustave, priznanje albanščine kot uradnega jezika pa po njegovem mnenju ogroža unitarni značaj države.  

Turška vlada je z izrednim odlokom znova zaposlila več kot 1800 javnih uslužbencev, ki so jih odpustili v času kadrovskih čistk po spodletelem državnem udaru julija 2016. Gre za javne uslužbence, ki so imeli na mobilnem telefonu naloženo aplikacijo za kodiranje sporočil, kakršno je uporabljalo gibanje klerika Fethullaha Gülena, po mišljenju turški oblasti odgovornega za poskus puča. Kasneje je turška oblast priznala, da so si nekateri aplikacijo naložili nevede in nimajo povezav z Gülenovim gibanjem. Z odlokom se bo največ ljudi, več kot 540, vrnilo v službo na Ministrstvu za izobraževanje. Dobrih 1800 javnih uslužbencev, ki bodo ponovno dobili delo, pa predstavlja le minimalen del po poskusu državnega udara odpuščenih ali suspendiranih učiteljev, akademikov, policistov in sodnikov. Takrat je delo izgubilo več kot 140.000 ljudi.

Zunanji minister Karl Erjavec je pred sejo parlamentarnega Odbora za zunanjo politiko napovedal vložitev tožbe proti Hrvaški zaradi njenega nespoštovanja arbitražne razsodbe. Slovenija bo s tožbo najprej seznanila Evropsko komisijo. Ta pa se mora nato po Erjavčevih besedah odločiti, ali bo prevzela postopek, ali pa bo Sloveniji prepustila, da ga nadaljuje pred Sodiščem Evropske unije. Erjavec je napovedal, da bo Slovenija Evropski komisiji gradivo v zvezi s tožbo posredovala do konca februarja, ta pa ima za odločitev nato 3 mesece časa.   

*popravljeno