Na parlamentarnih volitvah v Združenem kraljestvu so slavili laburisti pod vodstvom Keira Starmerja. Osvojili so 412 sedežev v 650-članskem spodnjem domu parlamenta, medtem ko so po trenutnih podatkih torijci dobili 121 sedežev. Tako se 14-letna vladavina Konservativne stranke končuje z zanjo najslabšim volilnim rezultatom v zgodovini. Tretje mesto so zasedli Liberalni demokrati z 71 poslanskimi mesti, skoraj sedemkrat toliko kot po zadnjih volitvah leta 2019. Škotska nacionalna stranka, prej tretja največja stranka v parlamentu, je osvojila 9 sedežev, kar je 39 manj kot po prejšnjih volitvah. Laburistična stranka je osvojila večino glasov v severni in osrednji Angliji, ki so leta 2019 pripadli Torijcem, in večino na Škotskem na račun škotskih liberalnih nacionalistov. Liberalni demokrati so glede na prejšnje volitve svoj delež najbolj povečali na jugozahodu Anglije, kjer so bili prej tako kot na severu utrjeni Torijci. Dosedanji premier Rishi Sunak je zaradi poraznih rezultatov napovedal odstop z mesta vodje stranke. Poslansko službo je dobil nekdanji vodilni brexiter v Evropskem parlamentu Nigel Farage, ki je kandidiral s svojo stranko Reformiraj Združeno kraljestvo, kot neodvisni kandidat pa je v parlament prišel tudi nekdanji vodja laburistov Jeremy Corbyn. Za podrobnejšo analizo britanskih volitev poslušajte Kultivator ob sedemnajstih.

Volijo tudi v Iranu, kjer poteka drugi krog predsedniških volitev med reformistom Masudom Pezeškianom in konservativcem Saidom Džalilijem. Volitve potekajo po smrti prejšnjega predsednika Ebrahima Raisija, ki je umrl v helikopterski nesreči v maju. V prvem krogu volitev, ki so potekale pred tednom dni, večine ni osvojil noben od kandidatov. Pezeškian je sicer tekmeca prehitel za okrog štiri odstotke glasov. Volilna udeležba v prvem krogu je bila zgolj 40-odstotna, najnižja v zgodovini države.

Voditelji nemških koalicijskih strank so dosegli dogovor za predlog proračuna za leto 2025. Predlog, ki predvideva porabo v višini 470 milijard evrov, bo vlada potrjevala 17. julija. Predlog ohranja ustavno omejitev javnega zadolževanja, katere ponovno zamrznitev so prej zahtevali Socialdemokrati in Zeleni. Po besedah kanclerja Olafa Scholza iz Socialdemokratske stranke predlog proračuna predvideva povečanja financiranja vojske s sedanjih 52 milijard evrov na okrog 80 milijard evrov do leta 2028. Napovedal je tudi višje dodatke za družine, otroške dodatke in pokojnine.

Parlament entitete Republike Srbske je izglasoval spremembe bančne zakonodaje in zakona o grbu, himni in zastavi. S spremembami bančne zakonodaje je parlament omogočil poslovanje Investicijsko-razvojne banke Republike Srbske in nekaterih mikrokreditnih organizacij. Vlada Milorada Dodika trdi, da s tem povečujejo konkurenčnost bančnega trga, v opoziciji pa pravijo, da vlada tako zgolj omogoča odpiranje bančnih računov podjetjem Dodikove družine, ki so pod ameriškimi sankcijami. Zakon o grbu, himni in zastavi ponovno uvaja grb s srbskim dvoglavim orlom in pesem Bože pravde kot himno entitete. Oboje je ustavno sodišče Bosne in Hercegovine razlgasilo za neustavno leta 2006.

Bolgarska vlada je odločila, da bo izplačala kompenzacijo plinskim podjetjem zaradi prekinitve dobave plina iz Rusije po začetku vojne v Ukrajini. Kompenzacijo mora odobriti še Evropska komisija. Skupno bi vlada plačala 142 milijonov evrov. Od tega bi večino – to je 80 milijonov evrov – prejelo bolgarsko državno podjetje Bulgargaz, preostanek pa zasebna podjetja, med njimi ruski izvoznik Sustaining Energy SpA. Vlada pojasnjuje, da kompenzira podjetja, ki so pred embargom po visokih cenah kupila zemeljski plin iz Rusije, namenjen za skladišče v Čirenu v državni lasti.

Zveza evropskih nogometnih zvez, znana kot UEFA, je turškemu nogometašu Merihu Demiralu izdala prepoved igranja na prihodnjih dveh tekmah zaradi volčjega pozdrava, geste, ki jo je nogometaš pokazal po zadetku gola na tekmi osmine finala z Avstrijo. Pozdrav, ki ga je Demiral pokazal po svojem drugem zadetku, povezujejo s turško skrajnodesničarsko skupino Sivi volkovi. Skupina je od ustanovitve v poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja postala znana po nasilju proti manjšinam na območju Turčije, predvsem Kurdom, Armencem in Grkom. Strelec obeh golov v osmini finala bo tako izpustil sobotni četrtfinale evropskega prvenstva proti Nizozemcem, v primeru napredovanja Turčije pa tudi polfinalno tekmo.

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je po poročanju časnika Dnevnik izdala globi dostavljalskima podjetjema Wolt in Glovo zaradi kršitve zakona o varovanju osebnih podatkov. Kazni je informacijska pooblaščenka izdala v začetku maja zaradi identifikacijskih številk, ki so jih morali dostavljalci nekaj mesecev nositi v skladu z dogovorom med podjetjema in Mestno občino Ljubljana v avgustu 2022. Kršitev je informacijska pooblaščenka ugotovila avgusta lani. Po ugotovitvah pooblaščenke sta podjetji identifikacijske številke uvedli brez privolitve dostavljalcev, hkrati pa te niso bile zares potrebne za opravljanje storitev, niti za nadzor, saj sta podjetji dostavljalcem lahko sledili preko GPS-a. Ljubljanski župan Zoran Janković je številke zagovarjal z nadziranjem vedenja dostavljalcev v prometu in varnosti za pešce. Glovo mora plačati nekaj več kot 3000 evrov, Wolt pa 17 tisoč, za kar so pri Woltu vložili zahtevo za sodno varstvo.

Predsednik Sindikata državnih organov Frančišek Verk in predsednik sindikata delavcev Upravne enote Ljubljana Dragan Stanković sta podpisala stavkovni sporazum z vlado, po katerem bodo zaposleni na upravnih enotah v ponedeljek končali stavko. Sporazum so podprli zaposleni na 40 upravnih enotah. Na dveh so bili proti, vendar sporazum zavezuje tudi njih. Na 18 upravnih enotah so stavko zamrznili že v torek ob napovedi sporazuma. Sporazum določa nagrajevanje za povečan obseg dela in prerazporeditev neizkoriščenih sredstev za plače med že zaposlene. Stavkajoči so sicer zahtevali dvig plač za sedem razredov, izenačitev nazivov zaposlenih na enotah z nazivi na ministrstvih, dodatek za gotovinsko poslovanje in povečanje kadrovskega načrta. Stavkovne aktivnosti so začeli konec januarja s tridnevno stavko na večini upravnih enot, od sredine marca pa so stavke potekale ob sredah. Od sredine maja so zaposleni na 34 upravnih enotah stavkali neprekinjeno.