ZmagOOF Gisele Pelicot
Humanitarna organizacija Human Rights Watch je v svojem poročilu Izrael obtožila genocidnih dejanj v Gazi. Organizacija se v dokumentu posebej osredotoča na načrtno in sistematično preprečevanje dobave vode prebivalcem Gaze z uničevanjem infrastrukture za oskrbo z vodo. To je po navedbah organizacije vojni zločin in genocidno dejanje. Organizacija kljub temu okupatorske tvorbe Izrael ni izrecno obtožila izvajanja genocida, ker ji za to primanjkuje tako imenovanih neizpodbitnih dokazov. Na izraelskem zunanjem ministrstvu so obtožbe zanikali, poročilo pa so komentirali, češ da gre za dokument, poln laži, in da organizacija z njim širi protiizraelsko propagando.
Izraelska vojska je prav tako ponoči izvedla zračni napad na pristanišče in energetsko infrastrukturo v Jemnu. Okupatorske sile so napad upravičile, češ da so napadle položaje jemenskega odporniškega gibanja Ansar Alah, znanega tudi kot Hutiji. Zračne napade je sicer izvedla na elektrarne v prestolnici Sana in naftne objekte ter pristanišče v mestu Hodaja. V napadih je okupator po poročanju jemenskih medijev ubil vsaj devet oseb. Izrael napad pojasnjuje kot odgovor na prestreženo raketo, ki jo je gibanje izstrelilo proti ozemlju, ki ga nadzoruje Izrael. Dogodek je zgolj eden od mnogih podobnih napadov, kakršne tako borci Ansar Alaha kot izraelske sile izvajajo že od začetka genocida v Gazi.
Britanska vlada je napovedala dodatno finančno pomoč Ukrajini, ki znaša približno 272 milijonov evrov. Dobri dve tretjini pomoči sta predvideni za dobavo vojaške opreme, ki vključuje zaščitno opremo za ukrajinske sile, opremo za zračno obrambo in sisteme za obrambo proti brezpilotnim letalom. Namen paketa finančne pomoči je zlasti utrditev ukrajinske mornarice. Britanska vlada je nov sveženj pomoči napovedala po obisku britanskega obrambnega ministra Johna Healeya v Kijevu. Parlament v Londonu je ob tem večinsko potrdil zakon o finančni pomoči Ukrajini, kar bo britanski vladi olajšalo še nadaljnje prispevanje denarnih sredstev državi.
Dijaki Karlovačke gimnazije v Srbiji so včeraj blokirali več vhodov v šolo, vstop pa je bil dovoljen samo dijakom. Ravnatelj gimnazije Branko Stojkov sprva ni dovolil blokade, proti njej je glasoval tudi dijaški parlament. Zamaskirani posamezniki, ki so protestnike napadli že 29. novembra v akciji »Zastani Srbijo«, so zdaj na dijake med drugim metali petarde. Protestirali so tudi dijaki Pančevačke gimnazije. Vodstvo šole je ob tem izjavilo, da so policisti fotografirali dijake brez dovoljenja, s čimer so prekršili zakon in konvencijo o pravicah otrok. Miren protest so načrtovali tudi dijaki Francoske šole v Beogradu, a je vodstvo šole preventivno odpovedalo pouk, da do protesta ne bi prišlo. Študentje v Nišu so vstopili v skupščino mesta, na kateri je v razpravi o zakonu o izobraževanju sodelovala ministrica za izobraževanje Slavica Djukić Dejanović. Razprava je bila prekinjena, ker je prišlo do glasnega protesta študentov. Proteste in blokade univerz ter drugih izobraževalnih institucij študentje in dijaki organizirajo zaradi nesreče v Novem Sadu, kjer je zaradi zrušitve nadstreška železniške postaje umrlo 15 ljudi.
Sodišče v francoskem Avignonu je Dominiqua Pelicota spoznalo za krivega posilstev soproge Gisele Pelicot in ga obsodilo na 20 let zapora. Za krive so spoznali tudi ostalih 50 obtožencev, ki so na povabilo Pelicota posiljevali njegovo – zdaj bivšo – omamljeno ženo. Sodišče jim je izreklo od tri do petnajst let zaporne kazni. Pelicot je leta 2011 začel svojo ženo omamljati z zdravili proti anksioznosti. Ko sta se preselila v vas Mazan, so se njegovi zločini začeli še stopnjevati. Takrat je začel novačiti moške, naj posilijo njegovo ženo. Sojenje proti Pelicotu se je začelo septembra 2024. Gisele Pelicot se je zavestno odpovedala pravici do anonimnosti, saj je želela, da javnost sliši dokaze.
Ameriško finančno ministrstvo je uvedlo sankcije proti več posameznikom in podjetjem zaradi pomoči predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku pri izogibanju prej uvedenim sankcijam. Med sankcioniranimi je tudi minister za zunanjo trgovino in gospodarske odnose Bosne in Hercegovine Staša Košarac, so v sredo sporočili z ministrstva. Kot so pojasnili, Košarac zlorablja svoj uradni položaj za spodkopavanje učinkovitosti državnih institucij v Dodikovo korist. Združene države so med drugim sankcionirale tudi tri posameznike in štiri podjetja, ki so povezani z otroki Milorada Dodika. Sankcionirani po navedbah ministrstva podpirajo pokroviteljsko mrežo Dodika, ki omogoča njegovi družini, da nadaljuje poskuse izogibanja ameriškim sankcijam. ZDA so že leta 2022 uvedle sankcije proti Dodiku, ker s svojimi odcepitvenimi potezami ogroža daytonski mirovni sporazum.
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je v sporočilu za javnost izpostavil diskriminacijo na podlagi jezika v zaposlitvenem postopku. Pojasnil je, da so delodajalci s kandidatom opravili razgovor v angleščini, med katerim ni bilo nikoli izpostavljeno, da bo nepoznavanje slovenščine predstavljalo oviro na delovnem mestu. Kasneje so sklenitev pogodbe s kandidatom zavrnili prav na podlagi tega. Svojo odločitev podjetje zagovarja s tem, da bi jezikovna ovira lahko ogrozila ne samo kakovosti izdelkov, ampak tudi zdravje in varnost delavca. Lobnik je med preiskavo ocenil, da za opravljanje dela znanje slovenščine ni zares nujno, saj tudi ni bilo navedeno v oglasu. Podjetje je torej po zaključkih preiskave ravnalo diskriminatorno, česar po vseh priloženih dokazih niso mogli zanikati.
Višje sodišče je odredilo novo sojenje za skupinsko posilstvo mladoletnice leta 2020. Prvič je posiljevalce zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo okrožno sodišče, a je bila odločitev na višjem sodišču razveljavljena. Ljubljansko okrožno sodišče bo potemtakem ponovno preučilo dokaze in ovrednotilo vse okoliščine. Sojenje se nanaša na skupinsko posilstvo mladoletnega dekleta in izdelovanje ter distribucijo pornografskega gradiva. Zaradi zaščite žrtve več podatkov o postopkih višje sodišče ni delilo. Eden izmed obtoženih je prestal samo enoletno zaporno kazen za izdelavo, posest in posredovanje pornografskega posnetka. Vseh pet vpletenih bo za svoja kriminalna dejanja spet sedlo na zatožno klop. Maja lani sta se na sodni obravnavi proti peterici storilcev zvrstila protest v podporo storilcem in shod proti omenjenemu protestu, ki se ga je udeležilo okoli 60 ljudi.
Dodaj komentar
Komentiraj