Turčija je začela ofenzivo proti Kurdski delavski stranki v Siriji in Iraku. Kurdsko PKK krivijo za teroristični napad v Istanbulu, vendar Kurdi opozarjajo, da je šlo za operacijo turške obveščevalne agencije. Turška vojska trdi, da so tarče bombardiranja vojaške baze, medtem ko je predstavnik Sirskih demokratskih sil povedal, da so turške sile in njihovi plačanci napadli bolnico, šolo, žitni silos in elektrarno. Turki bombardirajo kurdska mesta vse od Kobaneja v Siriji do Kandila na severovzhodu Iraka. Kurdske skupine na območju iranskega Kurdistana pa je z droni in raketami napadla še iranska vojska. Napadi so postali bolj pogosti, odkar je smrt Kurdinje Mahse Amini septembra v Iranu sprožila val protestov. Iranska vlada obtožuje kurdsko PDK, ki deluje na območju Iraka, da spodbuja te proteste, in s tem opravičuje svoj napad. 

Aktualni kazahstanski predsednik Kasim Žomart Tokajev je zmagal na predčasnih predsedniških volitvah. Z več kot osemdesetimi odstotki glasov je podaljšal svoj mandat za nadaljnjih sedem let. Funkcijo predsednika opravlja od leta 2019, ko je odstopil prvi kazahstanski predsednik Nursultan Nazarbajev. Tokajev konkurence na volitvah tako rekoč ni imel, saj njegovi protikandidati javnosti niso bili dobro znani, poleg tega pa so veljale omejitve pri registraciji predsedniških kandidatov. Drugouvrščeni Žiguli Dairabajev iz izvenparlamentarne stranke je prejel dobre tri odstotke glasov. Predsedniški mandat v Kazahstanu je do zdaj trajal pet let, po septembrskih spremembah ustave, ki so jih volivci sprejeli na referendumu kot odgovor na januarske proteste, najbolj množične v zgodovini države, pa traja dve leti dlje in se lahko opravlja le enkrat. To je bil tudi razlog za razpis predčasnih predsedniških volitev.

Novozelandsko vrhovno sodišče je odločilo, da volilna pravica, ki jo državljani pridobijo z dopolnjenim osemnajstim letom, pomeni diskriminacijo na podlagi starosti. Zato je sodišče odločilo, da so volilni zakoni v neskladju z listino o temeljnih pravicah, ki je del novozelandske nekodificirane ustave. Premierka Jacinda Ardern je obljubila pripravo osnutka zakona, ki znižuje volilno starost na šestnajst let. Odločitev je sledila dvoletnemu sodnemu procesu, ki ga je sprožila skupina mladih aktivistov Make it 16. Njeni pripadniki menijo, da bi mladi morali imeti pravico odločati o problemih, kot so podnebna kriza, financiranje javnega prevoza in duševno zdravje. Za sprejem zakona, potem ko bo ta pripravljen, je potrebnih petinsedemdeset odstotkov poslanskih glasov, kar pomeni, da bi zakon morali podpreti obe največji parlamentarni stranki: Laburistična stranka, ki se do ideje o volitvah mladoletnih še ni opredelila, in opozicijska Nacionalna stranka. Ko bo zakon pripravljen, ga bosta podprli Zelena in Maorska stranka, desno-liberalna stranka ACT bo glasovala proti.

V Ekvatorialni Gvineji so potekale splošne volitve za predsednika, predstavnike v zgornjem in spodnjem domu parlamenta ter župane. Na predsedniških je z 99 odstotki zmagal sedanji predsednik Teodoro Obiang Nguema Mbasogo. Obiang tej srednjeafriški državi predseduje že 43 let in je trenutno predsednik z najdaljšo dobo vladanja na svetu. Opozicija opozarja, da so se tudi na tokratnih volitvah dogajale nepravilnosti, in sicer so člani Obiangove Demokratske stranke oddajali glasovnice v imenu drugih volivcev oziroma volivce silili v glasovanje za vladajočo stranko. Obiang je na vseh sedmih predsedniških volitvah, na katerih je kandidiral, prejel več kot 90 odstotkov glasov.

Štirje uslužbenci slovaške javne radiotelevizije, med njimi direktorica informativnega programa, so bili odpuščeni zaradi prenosa enournega govora nekdanjega premierja Roberta Fica na srečanju slovaške Socialnodemokratske stranke. Srečanje je potekalo na državni praznik borbe za svobodo in demokracijo. Govor je bil predvajan brez odobritve generalnega direktorja RTV, ki je incident javno obsodil. Fico je v govoru širil napačne informacije o covidu, se zavzemal za proruska stališča in opozarjal na kršenje svobode govora na Slovaškem. Slovaško predsednico Zuzano Čaputovo je obtožil, da želi spraviti Slovaško v tretjo svetovno vojno, potem ko so ostanki rakete iz Ukrajine pristali v sosednji Poljski. Fico je s položaja predsednika vlade odstopil leta 2018. Takrat je umor dveh novinarjev, ki sta raziskovala delovanje italijanske mafije v slovaški vladi, spodbudil množične proteste. Fico je bil obtožen oblikovanja organizirane kriminalne skupine, vendar ga ščiti poslanska imuniteta. 

Še poročilo o cvetkah domačih lokalnih volitev. V prvem krogu je bilo izvoljenih 165 županj in županov, v 47 občinah bo potreben drugi krog.

Začenjamo v Ljubljani, kjer je ob nizki, 40-odstotni volilni udeležbi z nekaj manj kot 62 odstotki peti mandat dobil Zoran Janković. Na drugo mesto se je 9,6 odstotka uvrstila kandidatka Levice Nataša Sukić, na tretje pa Aleš Primc, ki je kandidiral s podporo stranke Gibanje za otroke in družine. Dosegel je boljši rezultat od kandidata SDS Igorja Horvata. Zaradi tega je Anže Logar odstopil s položaja predsednika Mestnega odbora SDS Ljubljana in se, kot je zapisal na družbenem omrežju Twitter, po 12 letih poslavlja iz ljublanske politike.

V Celju se bosta v drugem krogu pomerila sedanji župan Bojan Šrot in neodvisni kandidat Matija Kovač. Šrot, ki je župan že šest mandatov, je prejel skoraj 47 odstotkov glasov, Kovač pa 33. V mestnem svetu je devet mandatov dobila Šrotova Celjska županova lista Slovenije, sledijo Gibanje Svoboda s sedmimi, SDS s petimi in SD s tremi mandati. Kovač, ki s svojo listo sicer ni kandidiral za mestni svet, v primeru izvolitve računa na koalicijsko sodelovanje.

Izjava

Župana bodo v drugem krogu izvolili tudi na Bledu. Na glasovnici bosta imeni zdajšnjega župana Janeza Fajfarja, ki se poteguje za peti mandat, in Antona Mežana, ki je med tremi kandidati zbral največ glasov. Mežana, ki je znan tudi kot čarodej Toni, smo vprašali, ali je bilo pri volilnem rezultatu posredi tudi kaj čarovnije.

Izjava

V sosednji gorjanski občini pa je bil že v prvem krogu za župana ponovno izvoljen Peter Torkar, ki je prejel 822 glasov. Rezultat v Gorjah je bil izjemno tesen; protikandidat Janez Poklukar je prejel dvaindvajset glasov manj od zmagovalca, neveljavnih glasovnic pa je bilo triindvajset. Poklukarja smo vprašali, ali bo zahteval ponovno štetje glasov.

Izjava

Poklukar se je v politiko kot zdravstveni minister podal v času prejšnje vlade Janeza Janše, pred tem pa je vodil ljubljanski Univerzitetni klinični center. Ali namerava po porazu na lokalnih volitvah nadaljevati svojo politično pot?

Izjava

Pregled lokalnih volitev nadaljujemo v Hodošu, najmanjši in najbolj severovzhodni občini v Sloveniji, ki se ponaša tudi z najvišjo volilno udeležbo. Že v prvem krogu županskih volitev je slavil Denis Tamaško. Večino v občinskem svetu je dobila Nova Slovenija, pri kateri je bil v minulem mandatu Tamaško predsednik občinskega odbora Hodoš. Po petih mandatih dosedanjega župana Ludvika Orbana je Tamaško letos postal najmlajši izvoljeni župan. 

Izjava

Prejšnji župan je sam plužil ceste in tako pomagal občanom. Tamaška smo pobarali, ali je tudi sam pripravljen storiti kaj podobnega.

Izjava

Na letošnjih lokalnih volitvah je bila volilna udeležba 47,47-odstotna, kar je nižje kot pred štirimi leti, ko je znašala 51,18 odstotka. Najnižjo volilno udeležbo so letos zabeležili v Horjulu, in sicer 22,64-odstotno. Drugi krog volitev bo potekal v nedeljo, 4. decembra.

OFF sta pripravili vajenki Pia Zala in Hana, mentoriral je Fabjan.