Četrtki za koeficiente

En mesec po prvem dnevu šole so hrvaški učenci in dijaki dobili šole prost dan še pred prvimi prazniki, predvidenimi za konec tega meseca. Razlog za to nepričakovano darilo ni podnebni, pač pa učiteljski štrajk. 

Potem ko so včeraj dokončno propadla pogajanja med vlado in predstavniki sindikatov, saj vladna stran ni bila pripravljena pristati na 6-odstotno povišanje plač, kolikor so zahtevali sindikati, so se sindikati odločili za stavko.  Sanja Šprem in Branimir Mihalinec, predsednika Sindikata hrvaških učiteljev oziroma Neodvisnega sindikata zaposlenih v srednjih šolah, sta ponudbo vlade o postopnem zvišanju za štiri odstotke označila za nesprejemljivo. Pogajanja z vlado opiše Ana Tuškan, glavna tajnica Sindikata hrvatskih učitelja.

Izjava

Pred današnjimi protesti in včerajšnjimi pogajanji so sindikati že dve leti analizirali količnike zahtevnosti dela, iz katerega bi se lahko - po prepričanju učiteljev neupravičeno - sklepalo, da je njihovo delo delo z najmanj zahtevnosti v javnih službah.  Štiriodstotna povišica, ki jo ponuja vlada, se nanaša zgolj na dodatke, ne pa osnovno plačo, kar je za sindikate nesprejemljivo. 

Izjava

Danes je bil tako odpovedan pouk praktično na vseh hrvaških srednjih in osnovnih šolah. Od jutri dalje pa bo stavka “cirkularna”. To pomeni, da bo potekala izmenično po različnih županijah. Jutri bo tako pouka prost dan v štirih izmed dvajsetih županij, in sicer v Splitsko-dalmatinski, Dubrovačko-neretvanski, Varaždinski in Međimurski županiji. Na ta način bodo lahko brez večjih posledic za učence in dijake dolgo izvajali pritisk na vlado. 

Izjava

Odzivi iz vlade na napoved stavke so bili zelo ostri. Premier Andrej Plenković je stavko označil za absurdno, ministrica za izobraževanje Blaženka Divjak je dejala, da ni razočarana, pač pa jezna nad neuspehom pogajanj, minister za finance Zdravko Marić pa je hladno dodal, da bodo plače pač zvišane v skladu z zmožnostmi. Tuškan pravi, da bodo protesti trajali do izpolnitve pogojev. 

Izjava

Področje izobraževanja je na Hrvaškem - še bolj kot drugod - polje ideološkega boja. Obljubljena reforma šolstva, ki je uvajala progresivnejše vrednote - a hkrati tudi prilagojenost zahtevam trga - je bila s strani konzervativne HDZ zavrnjena, nov veter v jadra pa ji je dala prva konzervativno-liberalna koalicija, ko je Hrvaška narodna stranka - Liberalni demokrati, krajše HNS, rešila Plenkovića pred nezaupnico leta 2017.

Prav ena od točk, s katero je HNS - prva izbira hrvaških liberalcev od 90-ih dalje - opravičevala sodelovanje s HDZ-jem, je bila obljuba o boju za kurikularno reformo. To naj bi izpeljala nestrankarska ministrica Divjak. O čem naj bi se šlo v še neobstoječi reformi, pove Taškan.

Izjava

HNS zdaj rešuje svojo kožo in se poskuša distancirati od HDZ-ja, češ da ta sam zavira potrebne reforme. Manjša koalicijska partnerica v tem brezbožnem zakonu konzervativne desnice in liberalcev je v zvezi s stavko učiteljev celo zagrozila z ločitvijo, a bi HNS verjetno v tem primeru potegnil krajšo. Najverjetneje bodo še malo raje potrpeli v zakonski zvezi, saj v koalicijski pogodbi niso dobili zgolj resorja izobraževanja, pač pa tudi nekoliko bolj dobičkonosna področja gradbeništva in energetike. Vendarle gre za dobro otrok.