Še vedno brez stanovanjske politike

Še vedno brez stanovanjske politike

Oddaja
stanovanja
22. 7. 2020 - 17.00
 / OFFsajd

Dvosobno stanovanje tipa B v stolpnici na Livadi 1962
Kje bomo jutri spali, ne bo več vprašanje ... ali pač
 / 15. 10. 2019

Ministrstvo za okolje in prostor je v mesec dni dolgo javno obravnavo vložilo spremembe Stanovanjskega zakona. Čeprav je tudi to ministrstvo od prejšnje vlade v predal dobilo povsem nov Stanovanjski zakon, ki je bil v javni obravnavi lansko jesen, se za njegovo uporabo ali predelavo tokrat ministrstvo pod vodstvom Andreja Vizjaka ni odločilo. Namesto tega predlaga zgolj nekaj sprememb veljavnega zakona. Ključne spremembe, ki ne zadevajo zgolj birokratskih odnosov med etažnimi lastniki in upravniki, vključujejo postopno zviševanje neprofitne najemnine. Trenutna neprofitna najemnina naj namreč pogosto ne bi omogočala niti kritja stroškov vzdrževanja stanovanj. Da bi stanovanja, ki so že zgrajena, a niso v uporabi, spravili na trg, je predvidena ustanovitev javne najemniške službe. To bi izvajal predvsem republiški javni stanovanjski sklad, ki bi najemal nevseljena stanovanja ter jih naprej oddajal po neprofitni najemnini. Še največja sprememba zakona morda zadeva zadolževanje javnih stanovanjskih skladov, poleg republiškega predvsem še ljubljanskega. Zakon bi skladom omogočil višje zadolževanje in na ta način financiranje gradnje javnih stanovanj. Kot nam je povedal direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, so spremembe nujne zaradi izvajanja Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu od leta 2015 do leta 2025. Že pet let torej ne obstaja zakon, na podlagi katerega bi resolucijo uresničevali.

Izhodišče ministrstva pri analizi situacije, na podlagi katere je predlagalo spremembe zakona, je sledeče: na državni ravni je zaznana potreba po skoraj 10.000 dodatnih javnih najemnih stanovanjih, 600 bivalnih enotah in vsaj 500 oskrbovanih stanovanjih. Kot razlaga Rok Ramšak iz Zadrugatorjevega Inštituta za študije stanovanj in prostora, je taka ocena veliko preskromna, stanovanjski problem pa mnogo večji.

Izjava

Večji del sprememb zakona je namenjen spreminjanju birokratskih postopkov razmerja med etažnimi lastniki in upravniki. Ti bodo med drugim morali odpreti ločene fiduciarne račune za rezervni sklad za vsako večstanovanjsko stavbo posebej. Zakon bi tudi zmanjšal število potrebnih soglasij etažnih lastnikov za izboljšave in za gradbena dela, za katera je obvezno gradbeno dovoljenje. 

Izjava

Pregled stanovanjske politike v Sloveniji od 1991 do danes
 / 11. 7. 2016

Za reševanje stanovanjskega problema je predvidena možnost večjega zadolževanja stanovanjskih skladov.  Po predlogu se bo lahko Stanovanjski sklad Republike Slovenije zadolžil za 50 odstotkov izkazanega namenskega premoženja sklada: za 10 odstotkov po Zakonu o javnih skladih in za dodatnih 40 odstotkov po Stanovanjskem zakonu. Do sedaj se je lahko zadolžil za največ 20 odstotkov vrednosti namenskega premoženja. Občinski skladi naj bi se po novem lahko pri republiškem skladu zadolžili v vrednosti do 40 odstotkov namenskega premoženja javnega sklada, medtem ko se trenutno lahko zadolžijo za največ 10 odstotkov. Po oceni direktorja Stanovanjskega sklada Republike Slovenije Črtomirja Remca gre za veliko spremembo.

Izjava

Remec še o tem, kaj bi spremenjen zakon pomenil za zadolževanje in finančne možnosti republiškega stanovanjskega sklada. 

Izjava

Po mnenju Roka Ramšaka višje zadolževanje ni slab ukrep, a bo imel zelo omejene učinke.

Izjava

Predvolilno soočenje v etru Radia Študent
 / 11. 4. 2018

Po spremembah zakona bi se neprofitna najemnina v roku treh let postopoma zvišala za približno 25 odstotkov. Čeprav bi se državna subvencija za neprofitno najemnino zato tudi nekoliko zvišala, za pet odstotkov, bi po oceni ministrstva skladi in občine na tak način prejeli za 11 milijonov več denarja letno. Več Remec.

Izjava

A da bi okrog 11 milijonov na leto za vse stanovanjske sklade posledično pomenilo tudi resne investicije v gradnjo novih stanovanj, ni verjetno, meni Ramšak. 

Izjava

Ustanovitev javne najemniške službe naj bi na trg spravila več tisoč stanovanj, ki so trenutno prazna. 

Izjava

Rok Ramšak je kritičen tudi do te točke zakona.

Izjava

Medtem ko so bile v predlogu zakona, ki ga je pripravila prejšnja vlada, za reševanje stanovanjskega problema predvidene tudi zadruge, o njih v aktualnih spremembah ni ne duha ne sluha. Za nameček spremembe skrajšujejo odpovedni rok za najemodajalca z 90 na 60 dni, rok za izselitev pa s 60 na 30 dni.

Izjava

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.