Nov stanovanjski zakon, nova stanovanja?

Nov stanovanjski zakon, nova stanovanja?

Oddaja
Dvosobno stanovanje tipa B v stolpnici na Livadi 1962
15. 10. 2019 - 17.00
 / OFFsajd

Pregled stanovanjske politike v Sloveniji od 1991 do danes
 / 11. 7. 2016
Reševanje stanovanjskega vprašanja je pereča problematika, pri kateri zastarel stanovanjski zakon, ki je v veljavi zadnjih šestnajst let, verjetno pretirano pomaga pri njenem reševanju. Zato je Ministrstvo za okolje in prostor v javno obravnavo končno dalo osnutek novega zakona, ki naj bi poskrbel za več najemniških stanovanj, širše dostopnih tudi “bolj ranljivim skupinam”.

Osnutek zakona predvideva občutek posega v najemanje stanovanj. Ena izmed sprememb je zamenjava sedanje neprofitne najemnine s stroškovno. Na Ministrstvu za okolje in prostor zagotavljajo, da zaradi te spremembe uporabniki ne bodo plačevali več kot do sedaj, čeprav bo stroškovna najemnina višja od neprofitne. Razloge za uvedbo tega ukrepa pojasni Aleš Prijon, državni sekretar z omenjenega ministrstva.

Izjava

Uporabnikovo upravičenost do stroškovne najemnine se bo preverjalo na letni ravni. Če bo ta presegel mejo dohodka, zaradi katerega je upravičen do stroškovne najemnine, bo imel možnost ostati v stanovanju, vendar se bo ta povišala za 1,5-kratnik.

Stanovanjska problematika v Ljubljani
 / 24. 10. 2018

Da pa se ne bi pretirano povišale najemnine na trgu, osnutek zakona predvideva omejevanje stopnje njene rasti, ki se v treh letih ne sme dvigniti nad petnajst odstotkov. Prav tako se bo preganjalo oderuške najemnine - to so tiste, ki za več kot petdeset odstotkov presegajo povprečje tržnih na določenem geografskem območju. Prijon pojasni, zakaj se je država odločila, da bo držala roko nad trgom.

Izjava

Franci Gerbec, častni član Slovenskega nepremičninskega združenja - FIABCI Slovenija, po drugi strani pri opozarja, da je maksimiranje cen sicer všečen ukrep, ki pa sam po sebi - brez upeljevanja drugih ukrepov - ni nujno dovolj.

Izjava

Stanovanjska (ne)politika
 / 1. 8. 2019
Tako kot bo za stroškovno najemnino postavljena zgornja dohodkovna meja, bo cenzus veljal tudi za pridobitev javnega stanovanja: dohodki samske osebe bodo tako omejeni s 150 % povprečne neto plače, kar znaša 1.671 evrov, dohodki 4-članske družine pa od le-te ne bodo smeli biti višji od 370 odstotkov, torej 4120 evrov. Spremenil se bo tudi sistem subvencioniranja: po sedanjem sistemu so subvencije za neprofitna stanovanja plačevale občine, znesek subvencij tržnih stanovanj pa so si razdelile z državo. Osnutek zakona pa bi uvedel nov sistem, v okviru katerega bodo občine subvencionirale tržni najem vsem, ki ne bodo dobili javnega stanovanja.

Novost bo tudi javna najemniška služba, ustanovitelj katere bo Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Ta bo na trgu najemala stanovanja in jih nato oddajala kot javna. Več o javni najemniški službi Prijon.

O finančnih težavah sklada javnih neprofitnih stanovanj in resoluciji Združenja stanovanjskih skladov.
 / 6. 4. 2017

Izjava

Nasprotno Gerbec opozarja na problematično opredelitev njenega načina delovanja v zakonu.

Izjava

Sogovornik izpostavlja tudi nadaljnjo dikcijo zakona, ki ignorira razkorak med tržno in stroškovno najemnino.

Izjava

Gerbec pri najemniški javni službi problematizira še oddajanje stanovanj za nedoločen čas, ki da je unikum v evropskem prostoru.

Izjava

Instrument oddaje prek najemniške javne službe kot pozitivnega Gerbec vidi zlasti v pomoči tistim, ki ne uspejo najti dolgoročnega najemniškega stanovanja, saj nudi stabilnost, ki je v nepredvidljivem razmerju med najemojemalci in najemodajalci skoraj vedno izjema kot pa pravilo.

Izjava

O ukinitvi subvencij k neprofitnim najemninam
 / 20. 5. 2016
Kot je že omenil Prijon, na Ministrstvu za okolje in prostor pričakujejo, da bo z delovanjem javne najemniške službe na trg prišla kopica praznih stanovanj. Izmed 170 tisoč stanovanj, ki naj bi jih bilo - vsaj na papirju - praznih, Prijon ocenjuje da je 20 tisoč takšnih, ki bi lahko potencialno prešla v upravljanje javno najemne službe. Ostala so ali v preslabem stanju ali lastnik nima nikakršnega interesa za oddajanje, ali pa se oddajajo na črno. Za začetek je bolj realna številka okrog sto, v doglednem času pa mogoče tisoč stanovanj. Gerbec se strinja z vzpostavitvijo tovrstne službe, a ostaja kritičen do načina izvedbe, zapisane v osnutku zakona.

Izjava

Za konec še k tistim, na vsakdan katerih bi osnutek stanovanjskega zakona lahko najbolj vplival - k mladim in mladim družinam, ki ne morejo priti do posojila ali pa le-tega ne morejo več odplačevati. Alenka Kern s Stanovanjskega sklada razloži, kako bo v tovrstnih situacijah na pomoč priskočila njihova institucija.

Izjava

Kje pa bi se lahko - ne prvič ne zadnjič - zapletlo?

Izjava

Naslovna fotografija: Dvosobno stanovanje tipa B v stolpnici na Livadi leta 1962.

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness