Nov stanovanjski zakon, nova stanovanja?
Reševanje stanovanjskega vprašanja je pereča problematika, pri kateri zastarel stanovanjski zakon, ki je v veljavi zadnjih šestnajst let, verjetno pretirano pomaga pri njenem reševanju. Zato je Ministrstvo za okolje in prostor v javno obravnavo končno dalo osnutek novega zakona, ki naj bi poskrbel za več najemniških stanovanj, širše dostopnih tudi “bolj ranljivim skupinam”.
Osnutek zakona predvideva občutek posega v najemanje stanovanj. Ena izmed sprememb je zamenjava sedanje neprofitne najemnine s stroškovno. Na Ministrstvu za okolje in prostor zagotavljajo, da zaradi te spremembe uporabniki ne bodo plačevali več kot do sedaj, čeprav bo stroškovna najemnina višja od neprofitne. Razloge za uvedbo tega ukrepa pojasni Aleš Prijon, državni sekretar z omenjenega ministrstva.
Uporabnikovo upravičenost do stroškovne najemnine se bo preverjalo na letni ravni. Če bo ta presegel mejo dohodka, zaradi katerega je upravičen do stroškovne najemnine, bo imel možnost ostati v stanovanju, vendar se bo ta povišala za 1,5-kratnik.
Da pa se ne bi pretirano povišale najemnine na trgu, osnutek zakona predvideva omejevanje stopnje njene rasti, ki se v treh letih ne sme dvigniti nad petnajst odstotkov. Prav tako se bo preganjalo oderuške najemnine - to so tiste, ki za več kot petdeset odstotkov presegajo povprečje tržnih na določenem geografskem območju. Prijon pojasni, zakaj se je država odločila, da bo držala roko nad trgom.
Franci Gerbec, častni član Slovenskega nepremičninskega združenja - FIABCI Slovenija, po drugi strani pri opozarja, da je maksimiranje cen sicer všečen ukrep, ki pa sam po sebi - brez upeljevanja drugih ukrepov - ni nujno dovolj.
Novost bo tudi javna najemniška služba, ustanovitelj katere bo Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Ta bo na trgu najemala stanovanja in jih nato oddajala kot javna. Več o javni najemniški službi Prijon.
Nasprotno Gerbec opozarja na problematično opredelitev njenega načina delovanja v zakonu.
Sogovornik izpostavlja tudi nadaljnjo dikcijo zakona, ki ignorira razkorak med tržno in stroškovno najemnino.
Gerbec pri najemniški javni službi problematizira še oddajanje stanovanj za nedoločen čas, ki da je unikum v evropskem prostoru.
Instrument oddaje prek najemniške javne službe kot pozitivnega Gerbec vidi zlasti v pomoči tistim, ki ne uspejo najti dolgoročnega najemniškega stanovanja, saj nudi stabilnost, ki je v nepredvidljivem razmerju med najemojemalci in najemodajalci skoraj vedno izjema kot pa pravilo.
Kot je že omenil Prijon, na Ministrstvu za okolje in prostor pričakujejo, da bo z delovanjem javne najemniške službe na trg prišla kopica praznih stanovanj. Izmed 170 tisoč stanovanj, ki naj bi jih bilo - vsaj na papirju - praznih, Prijon ocenjuje da je 20 tisoč takšnih, ki bi lahko potencialno prešla v upravljanje javno najemne službe. Ostala so ali v preslabem stanju ali lastnik nima nikakršnega interesa za oddajanje, ali pa se oddajajo na črno. Za začetek je bolj realna številka okrog sto, v doglednem času pa mogoče tisoč stanovanj. Gerbec se strinja z vzpostavitvijo tovrstne službe, a ostaja kritičen do načina izvedbe, zapisane v osnutku zakona.
Za konec še k tistim, na vsakdan katerih bi osnutek stanovanjskega zakona lahko najbolj vplival - k mladim in mladim družinam, ki ne morejo priti do posojila ali pa le-tega ne morejo več odplačevati. Alenka Kern s Stanovanjskega sklada razloži, kako bo v tovrstnih situacijah na pomoč priskočila njihova institucija.
Kje pa bi se lahko - ne prvič ne zadnjič - zapletlo?
Naslovna fotografija: Dvosobno stanovanje tipa B v stolpnici na Livadi leta 1962.
Dodaj komentar
Komentiraj