12 zahtev za boljšo integracijo
Humanitarno društvo Adra je skupaj s petimi nevladnimi organizacijami in nekaj manj kot 500 podpisi javnosti izdala pobudo in peticijo za izboljšavo postopkov integracije tujcev. Zahteve se predvsem nanašajo na izboljšavo jezikovnih tečajev za migrante, ki so te zahteve, za razliko od same novele zakona, sooblikovali. Ministrstvo za notranje zadeve je lani pripravilo Strategijo vključevanja tujcev, ki niso državljani Evropske unije, v kateri je prav jezikovna integracija temeljni sklop. Strategijo je vlada novembra sprejela, kljub skoraj ničelni vključenosti dejanskih tujcev-nedržavljanov Evropske unije. Strategija predvideva prenovo javnoveljavnih jezikovnih programov ter povečanje števila učnih ur in izvajalskih kadrov. Kot pove Katja Utroša članica kulturnega društva Gmajna, ene od sodelujočh nevladnih organizacij, sta na posvetih na ministrstvu za notranje zadeve glede novele zakona tujce zastopala le Furkan Guner iz Društva za medkulturni dialog in članica kulturnega društva Gmajna Aigul Hakimova.
V strategiji, ki jo je vlada sprejela novembra lani, je predvideno povečanje učnih ur s tedanjih 60-ih na 100 in dodatnih 60 ur za tiste udeležence jezikovnih tečajev, ki na vmesnem preizkusu slovenščine ne dosegajo pričakovanih ciljev. V svoji drugi zahtevi nevladniki navajajo podatek z Inštituta za zunanje zadeve, vladnega oddelka za integracijo tujcev Združenih držav Amerike, da govorec angleščine potrebuje 1100 ur, da osvoji slovanske jezike, a le okoli 600 ur za angleščini bolj sorodne jezike, kot sta francoščina in portugalščina. Predlagan ukrep dodatno komentira Aigul Hakimova.
V zahtevah je tudi izpostavljena sama velikost in heterogenost skupin na jezikovnih tečajih. To v praksi pomeni, da so skupine na tečajih sestavljene na način, kjer imajo posamezniki iz drugih slovansko govorečih držav prednost pri učenju slovenščine napram posameznikom iz neslovanskih držav, katerim je učenje slovenščine posledično uteženo. Tretja zahteva pobudnikov je prav zmanjšanje in homogenizacija tečajnih skupin, k čemur se je vlada v svoji strategiji tudi nominalno zavezala. V zahtevi pobudnikov je poudarjena tudi potreba po upoštevanju drugih dejavnikov udeležencev, kot so spol, starost, stopnja izobrazbe in čas bivanja v Sloveniji. V sedmi zahtevi izpostavljajo, da so presledki med tečaji predolgi, kar dodatno ohromi učni proces tujcem iz neslovanskih držav. Glavni razlog za razmike med tečaji pa je neusklajenost postopkov na različnih uradih, ki nudijo jezikovne tečaje.
V noveli zakona je vlada spremenila jezikovne pogoje za pridružene družinske člane tujcev in iskalce zaposlitve na zavodu za zaposlovanje. Pred sprejetjem novele zakona je zakon za pridružene družinske člane, ki so želeli podaljšati dovoljenje za začasno bivanje, zahteval, da predložijo potrdilo o znanju slovenskega jezika na ravni A1. Kot pojasni Aigul Hakimova se je ta zahteva spremenila z uvedbo tako imenovanega znanja slovenščine na preživetveni ravni.
Center za Slovenščino kot drugi in tuji jezik kot pristojna organizacija preživetveno raven opredeljuje sledeče.
Pred uvedbo zahteve po preživetveni ravni je bil splošen konsenz nevladnih organizacij ta, da je zahteva po znanju slovenščine na ravni A1 neživljenska in diskriminatorna. Pobudniki pa izpostavljajo, da je tudi nova preživetvena raven sporna zaradi ohlapne opredelitve in povzročanja dodatnega administrativnega dela. Obseg administrativnega dela pa močno otežuje integracijo zaradi vse večjega števila tujcev.
Čeprav vlada očitno prepoznava težave pri postopku jezikovne integracije tujcev in se v te namene tudi vsaj nominalno zavezuje k njenemu izboljšanju, ostaja nejasno, če je vlada že začela z izvajanjem sprejetih ukrepov. Iz Urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov nam na vprašanje glede izvedbe ukrepov do konca redakcije niso odgovorili*. Strategija tako za tujce predstavlja le še eno birokratsko prepreko in ne izboljšanja pogojev življenja v Sloveniji.
* ODGOVOR URADA VLADE ZA OSKRBO IN INTEGRACIJO MIGRANTOV:
V skladu z integracijsko strategijo so bili, za državljane tretjih držav, izvedeni naslednji ukrepi:
1. Sprejetje novele Zakona o tujcih, aprila 2023, ki je ponovno uvedla brezplačne programe učenja slovenskega jezika
2. Vlada RS je 25. oktobra 2023 sprejela novo Uredbo o zagotavljanju pomoči pri vključevanju tujcev, ki niso državljani Evropske unije, ki je vsem državljanom tretjih držav omogočila učenje v obsegu 180 ur in dodatnih 60 ur za osebe, ko udeleženec ne dosega pričakovanih učnih rezultatov v skladu s programom
3. Decembra 2023 je bil sprejet prenovljen program Začetna integracija priseljencev, katerega izvajajo organizacije, vpisane v posebni razvid pri Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje
4. Urad je na podlagi prenovljenega programa decembra 2023 objavil javno naročilo za izbor izvajalcev in kontinuirano zagotavlja sredstva izvajalcem. Od izvajalcev urad pričakuje, da se vsako osebo pred pričetkom tečaja testira in jo razporedi v čim bolj homogene skupine glede na predznanje in druge okoliščine
5. Maja 2024 je bil sprejet nov Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnem programu za odrasle Začetna integracija priseljencev
6. Novela Zakona o tujcih iz novembra 2024 je uvedla še dodatno učenje slovenskega jezika na preživitveni ravni (za družinske člane tujcev) in brezplačno opravljanje preizkusov znanja jezika
7. Marca 2024 je bil sprejet Pravilnik o kriterijih, merilih in standardih znanja za neformalne izobraževalne programe za odrasle za učenje slovenskega jezika na preživetveni ravni
8. Urad je marca 2024 izvedel javno naročilo in zagotovil izvajalca za slovenščino na preživitveni ravni (ravno tako 180 + 60 ur).
Osebe, ki zaprosijo za mednarodno zaščito (prosilci), imajo dnevno v azilnem domu na voljo učenje slovenskega jezika, ki jim omogoča komunikacijo pri vsakdanjih opravilih. Ko oseba pridobi status mednarodne zaščite, pa jim je na voljo 400 ur slovenskega jezika, ki se izvaja skozi program Slovenščina kot drugi in tuj jezik.
Za mladoletnike brez spremstva pa se izvaja tečaj opismenjevanje, ki vključuje 300 ur (ter dodatnih 100 ur).
Dodaj komentar
Komentiraj