Abnormalizacija odnosov
Ob 12. uri so na Kosovu v večinsko srbskih mestih Severni Mitrovici, Gračanici in Štrpcu potekali protesti proti carinam. Obstoječe 10-odstotne carine za proizvode iz Srbije ter Bosne in Hercegovine, ki so bile v veljavi en mesec, je kosovska vlada 21. novembra letos povečala za kar desetkrat. Razlog za to odločitev je, citiramo, “agresivna kampanja Srbije proti Kosovu”. Konec citata. S temi besedami je Enver Hoxhaj, namestnik premierja Ramusha Haradinaja, na Twitterju komentiral zaostren carinski spopad Srbije in Kosova, ki je nastopil le dan po vnovičnem neuspešnem sprejemu Kosova v Interpol. Kot rečeno, so carine naložili ne le srbskim, temveč tudi bosensko-hercegovskim izvoznikom, saj Bosna in Hercegovina prav tako ne priznava Kosova, saj na to ne pristajajo predstavniki srbskega prebivalstva.
Deset let kosovske neodvisnosti in več let tako imenovane normalizacije odnosov ter tako imenovanega bruseljskega dialoga med premierji in predsedniki obeh vlad je pripeljalo do vnovičnega prenosa političnih obračunov na trgovinsko področje. Kot rečeno, je do zadnjega krhanja odnosov prišlo dan po glasovanju o morebitnem sprejemu Kosova v mednarodno policijsko organizacijo Interpol. Tako kakor v letih 2010 in 2015 Kosovu tudi v tretje ni šlo rado, ponovno si niso zagotovili potrebne dvotretjinske podpore članic. Komentira novinar spletnega portala Prishtina Insight Eraldin Fazliu.
Budimir Ničić, direktor organizacije Media centar v Čaglavici, ki je bil prisoten na današnjih demonstracijah, opozarja na senzacionalistično poročanje osrednjih srbskih, to je beograjskih medijev o problematiki. Ničić pravi, da navadni državljani še ne čutijo resnih posledic, a v isti sapi dodaja, da to ne pomeni, da se ne bodo resnejše posledice pojavile kasneje.
Protesti do neke mere služijo celo kot izgovor za obstoječe stanje, denimo v primeru bolnic, ki bojda zaradi carin trpijo pomanjkanje.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki osebno zastopa Srbijo v tako imenovani normalizaciji odnosov s tako imenovanim Kosovom, kot sam označuje Republiko Kosovo, je izrazil podporo protestom. Z velikimi besedami je obljubil, da ne bo priznanja Kosova. Ravno to je premier Haradinaj postavil kot pogoj za ukinitev carin.
Zdi se, da kriza v političnem smislu odgovarja kar obema vladama. Srbske oblasti se lahko ponovno postavijo v vlogo varuhov manjšine na Kosovu, kosovska vlada pa …
V znak protesta so prejšnji teden štirje župani večinsko srbskih občin na severu Kosova odstopili s položajev. Na državni ravni takšnih potez ni pričakovati, kar Ničiću poraja sume.
Srbska lista ne skriva, da deluje kot podaljšana roka v Srbiji vladajoče Srbske napredne stranke, krajše SNS, tako da lahko predvidevamo, da so vse poteze, od odstopov do protestov, storjene v dogovoru z Beogradom. Nenazadnje je trenutna vlada odvisna od glasov Srbske liste v primeru glasovanja o zaupnici. Budimir Ničić.
Eraldin Fazliu za konec poudarja, da gre na Kosovu vendarle za neko novo fazo politike. Vlada, ki je do sedaj bila pridna učenka Evropske unije, je začela odkrito kritizirati vlogo EU. Deloma zaradi neizpolnjevanja obljub slednje, sploh glede liberalizacije viz za državljane Kosova, deloma pa z namenom preusmerjanja pozornosti z lastnih neizpolnjenih obljub.
Bruseljski dialog piše romane.
Dodaj komentar
Komentiraj