Agonija vipavskih vinarjev
Novogoriško okrožno sodišče je nadaljevalo obravnavo o pričetku stečajnega postopka za podjetje Agroind Vipava 1894, ki ima med drugim v lasti tudi Vipavsko klet, končna odločitev, ali bo podjetje šlo v stečaj, pa še ni padla. Družba za upravljanje terjatev bank, krajše DUTB, je lanskega novembra objavila razpis, v katerem je terjatve Agroinda v vrednosti 5 milijonov evrov prodala ukrajinski družbi Demistone Holding Limited s sedežem v davčni oazi Ciper. Transakcija je družbo Demistone stala 1,6 milijona evrov, s tem pa je postala tako lastnica družbe kot njena upnica.
Čeprav je bilo podjetje Agroind v slabem finančnem stanju že pred prevzemom s strani ciprske družbe, pa se je to v času od prevzema še poslabšalo. Obrazloži nam predsednik delavskega sveta Agroind Andrej Furlan.
Plače delavcev zamujajo že več mesecev:
Tudi zaradi neizplačevanja plač so delavci v začetku aprila začeli s stavko. Furlan pojasni razloge:
Delavci so prepričani, da novi lastnik s podjetjem ne ravna odgovorno. Demistone je Agroind od DUTB kupil za en evro, hkrati pa so prevzeli terjatve družbe. Furlan je prepričan, da bi te terjatve lahko pretvorili v kapital in s tem izboljšali kapitalsko ustreznost družbe ter omogočili najem kreditov, a se to ni zgodilo:
Da bi ohranili zdravo jedro podjetja in se otresli previsokih dolgov, so delavci zahtevali stečaj. Furlan trdi, da so izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji:
Lastniki stečaju nasprotujejo. Vzrok po vsej verjetnosti leži v varovanju njihovih terjatev. Preko ciprske družbe so namreč od DUTB po diskontirani ceni za 1,6 milijona evrov kupili terjatve v vrednosti več kot 5 milijonov evrov. Stečajna masa pa po oceni Furlana ne bo zadostovala za poplačilo vseh 5 milijonov, čeprav bo po vsej verjetnosti višja od 1,6 milijona, kolikor je ciprska družba za te terjatve plačala. Čeprav bi lastnik s stečajem dobil več kolikor je za terjatve plačal, pa z nasprotovanjem stečaju želi ohraniti možnost poplačila celotne vrednosti dolga. Nadaljuje Furlan:
Morebitni stečaj pomeni tudi, da bi delavci ostali brez zamujenih plač. Furlan pravi, da so se s tem že sprijaznili in da s stečajem želijo ohraniti zdravo jedro podjetja in znanje, ki obstaja:
Konec koncev pa pri boju za nadaljnji razvoj podjetja ne gre le za nekaj deset delovnih mest v Vipavski kleti, temveč za ohranitev ene ključnih dejavnosti v Vipavski dolini. Zaključi Furlan:
Dodaj komentar
Komentiraj