Pred izrednim vrhom  Evropske unije o begunski krizi je Evropska komisija pozvala članice k povečanju finančnih prispevkov za 1,7 milijarde evrov. Komisar za evropsko sosedsko politiko Johannes Hahn je dopoldan poudaril, da je treba okrepiti sklad za pomoč Siriji in sosednjim državam, zlasti Libanonu in Jordaniji, sedanja sredstva bi bilo po njegovih besedah potrebno povišati iz pol milijarde na milijardo evrov. Finančno pomoč bi bilo potrebno okrepiti tudi Turčiji, po predlagani shemi bi se prispevek zvišal na milijardo evrov v naslednjih dveh letih. Zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini je poudarila še, da so finančne pomoči potrebne tudi mednarodne agencije, ki delajo na terenu, potrebno pa je tudi zvišanje evropskega sklada za Sirijo in Afriko. Podpredsednica komisije za proračun in človeške vire Kristalina Georgieva je še sporočila, da je potrebna krepitev zmogljivosti evropske agencije za zunanje meje Frontex in evropskega azilnega podpornega urada EASO.

Madažarski premier Viktor Orban je na strankarskem srečanju Krščansko-socialne unije na Bavarskem predvidljivo podajal očitke Nemčji glede njenih odzivov na begunsko krizo. Nemški kanclerki Angeli Merkel in njeni vladi je očital “moralni imperializem” in poudaril, da naj odločitve nemške vlade veljajo zgolj za Nemčijo. Orban je pred današnjim vrhom EU predstavil tudi sveženj zahtev. Med drugim je predlagal, da naj države članice financirajo tri milijarde evrov vreden program unije za obvladovanje begunske krize, prav tako naj se denar porabi za zaščito zunanjih meja EU. Poleg tega je Orban poudaril, da naj pri nadzoru grških meja sodelujejo tiste članice unije, ki so pripravljene na to, pod pogojem, da sodeluje tudi Grčija.

Znotraj predlaganega svežnja ukrepov je premier Orban predvidel delitev beguncev in ekonomskih migrantov že pred vstopom v schengensko območje ter oblikovanje enotnega evropskega seznama varnih držav. Poudrail je še, da bi bilo potrebno za obvladovanje trenutnih razmer tudi posebno partnerstvo s Turčijo ter ponovni razmislek o odnosih z Rusijo. Nepresenetljivo je madžarski premier zavrnil možnost kvot za prerazporeditev beguncev po državah.

Slovaški premier Robert Fico pa je napovedal da bo Slovaška vložila tožbo zoper Evropsko unijo, glede odločitve notranjih ministrov Evropske unije o kvotah za prerazporeditev beguncev. Vlado je zmotil predvsem način sprejemanja odločitve. Notranji ministri EU namreč niso odločili s soglasjem temveč z večino. Proti tovrstnim prerazporeditvam 120.000 beguncev so bile še Češka, Slovaška, Madžarska in Romunija, Finska pa se je vzdržala. Več pove Janja Hojnik, profesorica mednarodnega prava.

Izjava na dnu strani.

O ljudeh, ki prihajajo v Evropsko unijo pa na izredni seji razpravljaljajo tudi slovenski poslanci. Na seji so se poslanci seznanili s poročilom o ugotovljenih varnostnih vidikih aktualne begunske krize in ilegalnih migracij, ki pa je zaupne narave. Poleg tega so razpravljali tudi o sredstvih namenjenih za begunce in delo z njimi. V letošnjem proračunu je sicer za delo policije namenjenih 30 milijonov evrov dodatnih sredstev, a se vlada sprašuje, če bodo ta, sploh v oziru da državljanska vojna v Siriji še traja, zadostovala. Zunanji minister Karl Erjavec ob tem opozarja, da EU za obvladovanje begunske krize nima pripravljenih ustreznih mehanizmov, zato bo treba v prihodnjih tednih zagotoviti bolj proaktivno vlogo mednarodne skupnosti.