Bibijev labodji spev
Po skoraj enoletnem obdobju brezvladja in treh predčasnih parlamentarnih volitvah je izraelski predsednik Reuven Rivlin mandat za sestavo izraelske vlade podelil vodji Modro-belega zavezništva Beniju Gancu. Temu je načelno podporo za oblikovanje vlade izreklo 61 poslancev v parlamentu s 120 sedeži. Poleg poslancev lastnega zavezništva treh strank so mu glasove podpore namenile tudi arabska Združena lista in pa nacionalistična stranka Izrael, naš dom, ki jo vodi nekdanji izraelski obrambni minister Avigdor Lieberman. Podpora Združene liste, ki jo sestavljajo štiri izraelsko-palestinske stranke, je presenetljiva, predvsem v luči dejstva, da je Ganc kot nekdanji poveljnik izraelske vojske pripravljal in vodil napad na Gazo leta 2014. Pojasni Noa Landau, dopisnica izraelskega časopisa Haaretz.
Zavezništvo Združene liste, ki ga sestavljajo večinsko arabske stranke Balad, Hadash, Ta'al in Združena arabska lista, je sicer od leta 2015 tretja najmočnejša politična opcija v Izraelu. Dahlia Scheindlin s telavivskega spletnega portala +972 Magazine pojasni genealogijo, ki je pripeljala do takšnega števila mandatov v izraelskem parlamentu.
Notranja konsolidacija arabskih strank in zavedanje elektorata, da so politične spremembe nujne, je Združeni listi prinesla visok rezultat tudi na tretjih predčasnih parlamentarnih volitvah.
Uspeh Združene liste je mogoče pripisati tudi judovskim glasovom, ki si v prihodnje želijo manj izključujoče in nacionalistične politike.
Kljub podpori Gancu za možnost sestave vlade pa so v Listi jasno izrazili, da pri njej ne bodo sodelovali, podprli pa ne bodo niti morebitne vlade narodne enotnosti, ki bi jo Ganc lahko oblikoval s stranko Likúd trenutnega premiera Benjamina Netanjahuja. Enak sklep je k podpori Gancu vodil tudi Avigdora Liebermana, nekdanjega obrambnega ministra, sicer pa vodjo stranke Yisrael Beiteinu, ki je v parlamentu osvojila sedem poslanskih mest.
V preteklem obdobju dveh predčasnih parlamentarnih volitev smo bili sicer priča mnogim predvolilnim koalicijskim dogovorom, ki pa so se po volitvah izjalovili. Vseeno bi Ganc ob podpori arabske Združene liste in nekaterih nacionalističnih strank lahko oblikoval manjšinsko vlado.
Prav tako pa so v primeru, da Gancu vlade ne uspe sestaviti, možne četrte predčasne parlamentarne volitve. Komentira Landau.
Rastoče število okuženih s koronavirusom je sicer včeraj pripeljalo tudi do presenetljivega zapleta v zvezi s sodnimi postopki glede obtožb korupcije in sprejemanja podkupnin, v katere je vpleten trenutni premier Benjamin Netanjahu. Ta bi se moral jutri zglasiti pred sodiščem, vendar je bilo sojenje zaradi izrednih razmer prestavljeno na 24. maj.
Še eden izmed izrednih ukrepov, ki jih je za krizno stanje v Izraelu - trenutno je potrjenih okužb 250, v karanteni pa je več kot 30 tisoč ljudi - predvidela prehodna vlada Benjamina Netanjahuja pa je uvedba nadzora mobilnih telefonov. Izraelske specialne enote Šin Bet bi lahko, če bo ukrep sprejet, spremljale gibanje oseb, okuženih z koronavirusom, in tistih, ki so okužbo že preboleli.
Odločitev predsednika Reuvena Rivlina Gancu namenja 28 dni in morebitna dva dodatna tedna za sestavo vlade, vprašanje pa ostaja, ali bo oblikovanje vlade rešilo politično krizo v Izraelu. Spremembe politik v razmerju do vprašanja palestinske države ne moremo pričakovati ne od slednjega, še manj pa od Netanjahuja, če ta dobi še četrto možnost za sestavo vlade. Današnji prispevek zaključuje Scheindlin.
Dodaj komentar
Komentiraj