Denar ali premog!

Oddaja
rwee
11. 2. 2021 - 17.00
 / OFFsajd

Ohranjeni privilegiji v novem predlogu mehanizma reševanja sporov v sporazumu TTIP.
 / 17. 9. 2015
Nemško energetsko podjetje RWE je vložilo tožbo proti nizozemski vladi zaradi njenega načrta o doseganju ogljične nevtralnosti do leta 2030. RWE namreč upravlja s termoelektrarno na premog v Eemshavnu, ki bi zaradi načrtov Nizozemske morala bodisi popolnoma preiti na pridobivanje elektrike z biomaso bodisi bi jo morali zapreti. Zakaj RWE od Nizozemske zahteva 1,4 milijarde evrov, pojasni Pia Eberhardt iz nevladne organizacije Corporate Europe Observatory:

Izjava

V okoljevarstveni organizaciji Friends of the Earth menijo, da je tožba iz več razlogov neutemeljena. Komentira Paul de Clerk iz omenjene organizacije:

Izjava

V osrčju spora je Pogodba o energetski listini, krajše ECT. Gre za mednarodni dokument, ki ga je v času po razpadu Sovjetske zveze podpisalo več kot 50 držav, med njimi tudi Slovenija. Več o tem Eberhardt:

Izjava

Če je bil ECT sprva namenjen zaščiti naložb evropskih energetskih podjetij v nekdanjih sovjetskih državah, ga zdaj večinoma izrabljajo prav proti državam Evropske unije, ki skušajo zmanjšati svoj ogljični odtis s prehodom na bolj zelene vire energije. Tožba RWE proti Nizozemski tako ni nič novega, ampak zgolj še eden v vrsti podobnih primerov. Komentira de Clerk:

Izjava

Sodišče EU potrdilo skladnost sporazuma CETA s pravnim sistemom EU
 / 30. 4. 2019
Pri vsem skupaj je zanimivo tudi dejstvo, da se tovrstne tožbe obravnavajo v sklopu mehanizma poravnave med investitorjem in državo, bolj znanega pod angleško kratico ISDS. Gre za tako rekoč vzporedni pravni sistem, ki investitorjem omogoča pritožbo zoper državo zaradi izgube še nerealiziranih profitov, ne pa tudi obratno. Arbitražni mehanizem razloži Fabian Flues iz nevladne organizacije PowerShift: 

Izjava

Primer obravnava šest pravnikov. Tri doloži tožeča stranka, običajno energetsko podjetje, tri pa država, zoper katero je vložena tožba. Pritožba na končno odločitev arbitražnega sodišča ni možna, njeno spoštovanje pa je ratificirano v raznoraznih mednarodnih sporazumih. Večina primerov, tako Eberhardt, je rešena v korist korporacij:

Izjava

V zadnjih časih se v luči pariškega okoljskega sporazuma in prizadevanj EU za prehod k obnovljivim virom energije porajajo vprašanja, kako tovrstne politike uskladiti z ECT. Nekatere države tako razmišljajo o odstopu od sporazuma, nekatere, na primer Italija, pa so to že storile. Več pove Eberhardt:

Izjava

O zakonu o rudarstvu in odnosu do nevladnih organizacij
 / 21. 1. 2021
Za konec situacijo še lokalizirajmo. Kot smo že omenili, je med podpisnicami ECT tudi Slovenija, ki prav tako ni imuna za tožbe energetskih podjetij. Sicer so tu zneski manjši; gre za 50 milijonov evrov, zahteva pa jih podjetje Ascent Resources, ki želi v Petišovcih pridobivati nafto s hidravličnim drobljenjem. Razlog: Slovenija zahteva presojo vpliva na okolje, Ascent Resources pa naj bi imel izgubo zaradi dolgih birokratskih postopkov.

Pogodbo o OFFsajdu sta kršila vajenka Urša in Svetina.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.