Deportacija ni nova inovacija
Mineva dobre štiri mesece, odkar je Bolgarija v polnem obsegu vstopila v Schengensko območje. Če smo ob vstopu Bolgarije med članice evropske trdnjave poročali o dogajanju blizu mesta Burgas na jugovzhodu države ob meji s Turčijo, se bomo tokrat posvetili dogajanju v vasici Busmanci, v predmestju prestolnice Sofija. Bolgarija je namreč od vstopa med vrste zahodne utrdbe še ojačala nezakonite taktike pri obravnavi ljudi, ki prestopajo bolgarske meje.
Upravno sodišče v Sofiji je 26. marca razsodilo v primeru aktivista Abdulrahmana Al Kalidija, saudskega državljana, ki je že tri leta in pol zaprt v Centru za pridržanje Busmanci. Sodišče je odredilo Al Kalidijev izpust in tako pritrdila prvostopenjski sodbi iz januarja leta 2024. Kljub razsodbi so policisti bolgarskega Direktorata za migracije Al Kalidija premestili iz oddelka za prosilce za azil v centru Busmanci v oddelek, namenjen osebam, ki čakajo na deportacijo. Al Kalidi je dejal, da sta do njega, medtem ko se je nahajal v svoji sobi v centru, pristopili dve osebi v civilu, ki sta se predstavili kot zaposleni na direktoratu za migracije. Sprva sta z njim govorila v bolgarščini, torej jeziku, ki ga Al Kalidi ne razume, nato sta po telefonu poklicala tolmača, ki ga je obvestil o premestitvi v del centra, kjer so tujci pridržani zaradi ukrepov izgona in deportacije. Kaj se je zgodilo, pojasnjuje Ivo Stefanov, novinar in aktivist skupine Migrant solidarity Bulgaria.
Uslužbenca na direktoratu za migracije sta Al Kalidiju preprečila, da bi kontaktiral svojega odvetnika, in mu začasno zasegla mobilni telefon. Pri tem sta mu prebrala nalog Državne agencije za nacionalno varnost in ga prisilila v podpis dokumenta v bolgarščini, za katerega nista priskrbela ne kopije ne prevoda. Ko je v Busmance prispel njegov odvetnik, mu uslužbenca direktorata nista želela izročiti pisne kopije naloga.
Pri izvedbi premestitve se Direktorat za migracije sklicuje na nalog Državne agencije za nacionalno varnost iz začetka februarja leta 2024, s katerim je organ odredil deportacijo Al Kalidija v Saudovo Arabijo. Odvetniku zaprtega noben od omenjenih dveh organov ni predložil dokumentov, ki bi to potrjevali. Kot pojasnjuje Stefanov, skušajo državni organi kljub odločitvi upravnega sodišča čim hitreje izvesti deportacijo.
Al Kalidi je od leta 2021 prestajal zaporno kazen na podlagi tretjega odstavka 67. člena bolgarskega zakona o azilu beguncih. Ta dovoljuje pridržanje prosilca za azil, če ta ogroža nacionalno varnost. Prav omenjeni odstavek je podlaga, ki Državni agenciji za nacionalno varnost omogoča samovoljno presojo o tem, ali oseba dejansko predstavlja grožnjo za Bolgarijo in bolgarske državljane. V svojem bistvu torej člen omogoča pridržanje oseb brez dodatnih pojasnil. Več o tako imenovanih luknjah v zakonodaji, ki oblastem omogočajo deportacije in pridržanje migrantov, pojasnjuje Giorgi, prav tako član organizacije Migrant solidarity Bulgaria.
A oblasti se niso zgolj poslužile sivih con, ki jih bolgarska zakonodaja ne opredeljuje. Poskus izgona v času, ko je azilni postopek prosilca še v teku, je kršitev bolgarskega, evropskega in mednarodnega prava. Izgon Al Kalidija ali vrnitev v državo izvora, kot to rade imenujejo države Trdnjave Evropa, torej Saudovo Arabijo, je sporna, saj obstaja utemeljen sum, da sta njegova varnost in življenje ob vrnitvi ogrožena. Z deportacijo Al Kalidija v Saudovo Arabijo ali katerokoli drugo državo, ki ne velja za varno, bolgarske oblasti kršijo osnovna načela o nevračanju v skladu s Konvencijo o beguncih iz leta 1951, Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in Direktivo Evropske unije o azilu.
Prav tako je deportacija in s tem premeščanje v oddelek za ljudi, ki čakajo na deportacijo, nezakonito, saj je Al Kalidijeva prošnja za azil trenutno še v teku. Leta 2024 je Državna agencija za begunce njegovo prošnjo zavrnila, k čemur je po mnenju prosilca botrovalo tudi dejstvo, da so bile oblasti prepričane, da iz Saudove Arabije beži iz ekonomskih in ne političnih razlogov. Postopek za pritožbo je sicer še vedno v teku, do zaključka postopka pa ga oblasti ne smejo deportirati.
Vračanje državljanov v države izvora in zanemarjanje ogroženosti življenja sicer za bolgarske oblasti ni nova praksa. Evropsko sodišče za človekove pravice je namreč julija 2021 razsodilo, da Bolgarija s sistematičnimi deportacijami oseb v Turčijo brez kakršnekoli ocene individualnega tveganja kršitev človekovih pravic teh oseb krši Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Bolgarske oblasti so morale takrat Svetu Evrope predložiti tudi akcijski načrt, v katerem so navedle ukrepe za preprečitev prihodnjih kršitev človekovih pravic, ki jih bo država sprejela. Evropsko sodišče za človekove pravice je dobro leto dni kasneje skupaj s Centrom za pravno pomoč Glas v Bolgariji predstavilo tudi poročilo, ki kaže na stopnjevanje izvajanja tako posameznih kot kolektivnih vračanj beguncev oziroma tako imenovanih pushbackov. Politika vračanja se torej samo še zaostruje. Več Stefanov.
Al Kalidi tako ostaja v centru Busmanci. Ta je, kot smo omenili uvodoma, razdeljen na oddelek za prosilce za azil in oddelek namenjen osebam, ki čakajo na deportacijo. Migranti so tako v veliki večini v te centre nameščeni preden vstopijo v azilni proces. Dejansko gre za centre, kjer ljudje čakajo na premestitev v oddelek za deportacijo, od koder jih bolgarske oblasti tudi dejansko deportirajo. Čeprav bolgarske oblasti Busmance predstavljajo kot center za začasno namestitev prosilcev za azil med in po obravnavanju njihovih prošenj, gre v resnici za zaporne enote, kjer so ljudje pridržani za daljša obdobja, pogosto brez ustreznega postopka ali zakonite utemeljitve za pridržanje.
Osebe, ki so zaprte v Busmancih, so priča slabim higienskim razmeram, pomanjkanju zdravstvene oskrbe in hrane, poleg tega so izpostavljeni nasilju paznikov oziroma zaposlenih v centru.
Lanskega oktobra je uprava centra v Busmancih uvedla tudi nove predpise o obiskih in oskrbi, ki omejujejo število obiskovalcev na osem na oddelek. Uprava je prav tako prepovedala dnevno prinašanje paketov in omejila pakete, dovoljene v času obiskov. To družinskim članom in humanitarnim delavcem otežuje pomoč ljudem v centru za pridržanje. Več pojasni Giorgi.
Stefanov pojasnjuje, da sta edina učinkovita načina zaustavljanja deportacij in podobnih procesov protest in medijsko poročanje. Zato je organizacija Migrant solidarity Bulgaria organizirala protestna shoda pred Centrom za pridržanje Busmanci in v Sofiji.
Izjava
Bolgarske oblasti se tako požvižgajo na domačo in evropsko zakonodajo ter pod pretvezo nacionalne varnosti zanemarjajo pravnomočne sodbe lastnih sodišč. Po vstopu države med države Trdnjave Evropa pa je moč trditi, da bo Bolgarija podobne prakse še zaostrovala in od svojih kolegic posvojila načine prikrivanja nehumanosti svojih dejanj.
Dodaj komentar
Komentiraj