Teden se je začel v znamenju dojk. V Hongkongu se je tako zbralo okrog dvesto protestnikov, ki nasprotujejo aretaciji in več kot trimesečnemu priporu ženske, ki naj bi v marčevskem protestu s svojo dojko napadla policista. Obtožba jo je doletela, potem ko je sama prijavila nadlegovanje s strani policije. Medtem ko v Hongkongu trdijo, da dojka pač ne more biti orožje, pa je celoten teden na globalni ravni namenjen dojenju. Tokrat je namenjen ženskam, ki delajo, in pravicam, ki jim pripadajo v primeru materinstva.

Dojenje je sicer sprejeto kot ena najbolj naravnih aktivnosti, a se nanj vežejo številni poskusi omejevanja delovanja žensk. Med bolj pogostimi primeri, ki so že večkrat spodbudili tudi aktivistične akcije in javno dojenje, je ravno omejevanje dojenja žensk v javnih prostorih, v restavracijah ali nakupovalnih centrih. Drug prostor, v katerem so pogosto manj zaželene matere, predvsem z dojenčki in majhnimi otroki, so delovna mesta. Amal Omer-Salin iz Svetovne zveze za dojenje pojasni, zakaj so se letos odločili za temo dojenja in dela:

Izjava

Številne države torej ne zagotavljajo minimalne pomoči, ki bi omogočila zadostno časovno odsotnost z dela po rojstvu in med obdobjem dojenja. Katere so težave, ki se najbolj pogosto pojavljajo pri nezadostni zaščiti?

Izjava

V organizaciji letošnjega tedna se je Svetovna zveza za dojenje povezala z Mednarodno organizacijo dela, ki se med drugim ukvarja tudi z raziskovanjem trendov na področju enakosti žensk pri delu. To vključuje nadzor nad zakonodajo, ki omogoča porodniški dopust in prilagajanje delavnika. Susan Maybud iz Mednarodne organizacije dela opiše napredek na tem področju:

Izjava

Stopnja zaščite delavk pa se razlikuje glede na to, ali gre za zaposlene delavke ali tiste, ki delajo prek kratkotrajnih pogodb, ali v informalnem sektorju kot samozaposlene. Omer-Salin komentira različne realnosti glede na obliko dela.

Izjava

Problem je torej tudi v tem, da nekatere ženske kljub zakonodaji, ki ščiti pravice zaposlenih, nimajo določenih pravic in ugodnosti v času nosečnosti in materinstva, saj ne uživajo zaščite delovnopravne zakonodaje. Ali to pomeni, da se v regijah, kjer so prepoznani trendi prekarizacije, stanje dejansko slabša? Susan Maybud.

Izjava

Prekarizacija je vseprisotna, a kako je s porazdelitvijo glede na spol?

Izjava

Poleg razmer na trgu dela lahko prepoznamo še druge zunanje dejavnike, ki vplivajo na možnosti žensk, ko se odločijo za materinstvo. Eden od njih je dostopnost otroškega varstva. Susan Maybud.

Izjava

Pri javnih vrtcih pa gre za le eno izmed javnih storitev, katerih dostopnost se širom Evrope krči kot posledica dolgotrajnih, marsikje sedaj kar enostavno sistemskih in stalnih - varčevalnih ukrepov. Vpliv le-teh opiše Susan Maybud.

Izjava

Na omejene možnosti mater torej ne vpliva le potencialna pomanjkljiva zakonodaja, ampak so dejavniki dosti bolj številni in raznoliki. Preden bodo osvobojene dojke in vse, kar je povezano z njimi, bo tako potrebno še kar nekaj dela in precej več časa kot en sam teden.