Draginja in nezadovoljstvo
V Ekvadorju se že tretji dan odvijajo protesti. Ekvadorce je na ulice pognalo zvišanje cen goriva, ki je posledica poteze predsednika vlade Guillerma Lassa, da zmanjša državne subvencije na gorivo. Cena goriva je tako zrasla za 12 odstotkov in sedaj znaša 58 evrskih centov za liter bencina. Cena goriva sicer že dlje časa raste, v roku enega leta se je zvišala skorajda za polovico. Cena goriva torej ni vezana na vlado konzervativnega premdsednik Lassa, ki je na majskih parlamentarnih volitvah zmagal z 52 odstotki glasov. Tedaj je za 5 odstotkov premagal levičarskega ekonomista Andreasa Arrauza, ki je želel naslediti dotedanjega predsednika Rafela Correo.
Poleg višjim cenam goriva pa protestniki, ki jih vodi predvsem ekvadorska konfederacija avtohtonih narodov CONAI, nasprotujejo tudi nedavnim predlogom o novih davkih, vpisnih pogojih za šolstvo in trgu dela. Lassu torej vladanje zadnje čase ne gre od rok. Prejšnji torek je zaradi povečanja nasilja drogeraških kartelov razglasil izredno stanje. To bo trajalo 2 meseca, v tem času pa lahko predsednik vlada z odloki. Ameriški zunanji minister Anthony Blinken ga je ob tem že opozoril, da mora boj proti kartelom potekati brez “kršenja demokratičnih norm”. Oddelek Human Rights watch za Latinsko Ameriko pa je opozoril, da je prisotnost vojske na ulicah napačna, “saj so vojaške čete usposabljane za vojno ne za vzdrževanje reda na ulicah”. V današnjem OFFsajdu tako o protestih proti zvišanju cene goriva, drugih nedobrodošlih Lassovih zakonskih predlogih in razglasitvi izrednega stanja.
Regis Dandoy, profesor politologije na univerzi v Quitu, opiše, kako izgledajo protesti, tako tisti, ki blokirajo vpadnice, kot protesti v prestolnici Quito.
Strah protestnikov pred policijskim nasiljem je upravičen. Predsednik Lasso je v odzivu na proteste opozoril, da bo policija prisotna na vpadnicah in bo preprečevala njihovo zaprtje. Policija je izvedla veliko aretacij že na začetku protestov, protestnikom so s solzivcem, konji in avtomobili tudi preprečili vstop v center prestolnice.
Protestniki nasprotujejo nedavnemu dvigu cene goriva. Vlada je gorivo zvišala tako, da je zmanjšala višino subvencije na gorivo, torej je povečala strošek goriva na strani potrošnika ter sebi zmanjšala breme plačevanja subvencije. Cena goriva se sicer viša že dlje časa, saj je trenutno za skorajda polovico višja, kakor je bila pred 12 meseci. John Polga Hečimovič, profesor političnih znanosti na ameriški pomorski akademiji v Marylandu, opredeli, zakaj se je Lasso odločil za zvišanje cene goriva.
Dandoy pojasni, da je vlada tista, ki preko subvencij določa ceno goriva, pove tudi, zakaj se je predsednik Lasso odločil za zvišanje cene goriva.
Zmanjšanje subvencij, torej bremena za državo je namreč eden od načinov, kako si država zmanjša državni dolg. Zmanjšanje državnega trošenja v zameno za nova posojila namreč zahteva Mednarodni denarni sklad z angleško kratico IMF.
Protestniki razen višji ceni goriva nasprotujejo tudi pred kratkim predlaganim reformam Lassove vlade, ki se tičejo trga dela, novih davkov in šolstva, v strahu, da bodo te reforme najbolj prizadele najrevnejše. Eden izmed predlaganih zakonov se tiče visokega šolstva. Ta predlog poskuša omiliti strogost pogojev za vpis na javne univerze.
Drugi zakon, zakon o novi obdavčitvi dveh procentov najbogatejših Ekvadorcev, se sliši obetavno, vendar ljudje tej vladi in njenim zakonom ne zaupajo.
Predsednikov odziv na proteste je tako dvojen; po eni strani pošilja veliko policije na ulice, kar preprečuje dolgotrajnejša zaprtja vpadnic, po drugi strani pa te iste skupine protestnikov oziroma njihove voditelje poziva k dialogu, konsenzu in enotnosti. Skupine, kot je na primer ekvadorska federacija avtohtonih narodov, poziva k preseganju razlik, češ “v času ekonomskega okrevanja je treba biti enoten”.
John Polga Hečimovič, profesor političnih znanosti na ameriški pomorski akademiji v Marylandu, v zakonodajnih predlogih, ki so jih protestniki sicer že zavrnili, vidi predvsem znak, da so te skupine močne ter da se jim mora sicer neoliberalni predsednik poskušati približati.
Opozicija, tako Dandoy, “uživa” v neuspehih Lassove vlade. Neuspehi nove vlade namreč ne le slabijo predsednika, ampak tudi otežujejo poskuse vladne strani, da bi svoje predhodnike preganjala s sodnimi procesi.
Predsednikova desnosredinska stranka CREO ima v parlamentu zgolj 12 od 137 sedežev, koalicija pa 30. Za podporo se je do sedaj zanašal tudi na podporo stranke staroselcev. Največja stranka je z 49 sedeži Zveza za upanje, ki jo iz izgnanstva v Belgiji še vedno vodi nekdanji predsednik Rafael Correa.
Stranka CREO oziroma Ustvarjanje priložnosti predsednika Lassa pa se tudi mora pokazati kakor sposobna izboljšati ekonomsko situacijo. Parlamentarne volitve bodo res šele čez 3 leta in pol, do lokalnih pa manjka zgolj leto in pol.
Po Ekvadorju se razpravlja tudi o možnosti predčasnih volitev, s katerimi bi si predsednik Lasso lahko poskušal pridobiti močnejšo parlamentarno pozicijo.
Poleg protestnikov so Lassov problem predvsem drogeraške tolpe na ulicah. Problem nasilja med tolpami se je sprva odražal predvsem v zaporih. Povečana trgovina z drogo je ekvadorske zapore spremenila v bojišča, povezana z zelo vplivnimi mehiškimi karteli. V najbolj notoričnem zapornišem spopadu pred natanko enim mesecem je umrlo kar 118 zapornikov. Problem je tudi v tem, da Ekvador preprosto nima ne denarja ne prostora in ne kontrole nad skoraj 40.000 zaporniki.
Povečana uporaba in prodaja droge pa je kriminal prenesla še na ulice države, kjer so se ljudje znašli ujeti med obračuni med policijo in kriminalci. Tako je prdsednik Lasso prejšnji torek v državi razglasil izredno stanje. Izredno stanje bo trajalo 2 meseca, izredne razmere pa predsedniku omogočajo vladanje prek odlokov, torej mimo parlamenta. Dandoy opozarja, da je problem drogeraškega nasilja seveda resen problem, hkrati pa služi Lassova poteza predvsem utrditvi njegove podobe kot politika, ki skrbi za zakon in red.
Hečimovič dodaja, da je čas razglasitve sumljiv oziroma zelo priročen, saj odvrača od Lassovih neuspehov. Lasso je bil med drugim v Pandorinih dokumentih obtožen skrivanja milijonov v 14 slamnatih podjetjih, ki se nahajajo v Panami in Združenih državah Amerike. Posledično ga čaka parlamentarna preiskava, predsednik pa je izgubil tudi kakršno koli kredibilnost, da bo izvedel obljubljeno davčno reformo.
Lasso se torej trudi, da bi vsem državljanom ponudil nekaj; varnost, red za tiste, ki jih upravičeno skrbi streljanje na ulicah. Tistim, ki jih skrbi neenakost družbe, pa reforme visokega šolstva in davčno reformo. A kljub trudu, da bi se predstavil kot predsednik za vse, ne zmore ponuditi privlačne vizije in zakonov, ki bi v to prepričali ljudi. Nekatere okoliščine sicer niso zares njegova krivda - Mednarodni denarni sklad vedno zahteva reforme državnega dolga in opozicija je veselo obstrukcijska, saj jim to politično koristi. V prihodnjih dveh mesecih se bo tudi pokazalo, ali bo razglašeno izredno stanje izrabljeno za zatiranje protestnikov v imenu “reda in varnosti”.
Dodaj komentar
Komentiraj