Evropska sedemletka II. del
Konec meseca julija smo na Radiu Študent pripravili prvo oddajo o večletnem finančnem okviru Evropske unije za obdobje od leta 2028 do leta 2034, ki ga je predstavila Evropska komisija. V oddaji smo se posvetili predvsem prenovljeni strukturi proračuna in njegovemu drugemu stebru, namenjenemu spodbujanju konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Tokrat bomo našo pozornost preusmerili na prvo področje finančnega okvira, ki združuje sredstva za kohezijsko in kmetijsko politiko. Zanj je v obliki nacionalno-regionalnih partnerskih načrtov namenjenih 865 milijard evrov. Predlog predvideva skoraj 300 milijard evrov za skupno kmetijsko politiko, kar je okoli 87 milijard evrov ali 30 odstotkov manj sredstev kot v trenutnem finančnem okviru. Trenutni okvir – kot vsi proračuni od leta 1999 dalje – določa delitev kmetijske politike na dva dodatna stebra, kar bo Komisija ukinila z letom 2028. Prvi steber je bil v večini namenjen neposrednim plačilom kmetom, drugi pa razvoju podeželja. Evropski komisar za kmetijstvo Christophe Hansen je po predstavitvi predloga dejal, da bo skoraj 300-milijardni znesek v celoti namenjen zgolj kmetijstvu in ga ne bo moč prestrukturirati za druge programske cilje, vsoto pa označil za dober izid za kmete. S Hansenom se je strinjala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Layen, ki je ob predstavitvi dejala, da se bo kmetijstvo po takšnem predlogu okrepilo. Krčenje sredstev za skupno kmetijsko politiko predstavi novinar Euractiva, Jacob Wulff Wold.
Kot pojasnjuje sogovornik, bo od posamezne države članice odvisno, kako bo načrtovala porabo dodeljenih sredstev. Če bo na nacionalni ravni sprejela načrt, znotraj katerega namerava vložiti več v kmetijstvo kot regionalni razvoj, kmetje ne bodo občutili nikakršnega primanjkljaja. Komisar Hansen prav tako zagotavlja, da predstavljeni finančni okvir nikakor ne bi oškodoval delavcev v kmetijskem sektorju, čeprav jim predlog omejuje dohodek. Poslanec Herbert Dorfmann, koordinator za kmetijstvo v Evropskem ljudskem parlamentu, predlog zavrača, saj ocenjuje 25-odstotno zmanjšanje. Združitev sredstev za kohezijsko in kmetijsko politiko bo države članice prisilila v bolj temeljit razmislek o načrtu porabe sredstev, kar komentira Zsolt Darvas, raziskovalec pri možganskem trustu Bruegel in na Univerzi Corvinus v Budimpešti.
Kot izpostavi Darvas, bo imela Evropska komisija še bolj izrazito vlogo pri odločanju, kam bo odtekal denar, saj bo izoblikovane načrte držav članic preverjala in usklajevala s pričakovanji Unije. Proces predstavi Wullf Wold.
Omenjeno pogajanje z organom EU je dvignilo največ prahu znotraj kmetijskih združenj, katerih člani so minuli mesec protestirali v Bruslju. Med drugim so naglasili nenehno prizadevanje Unije za nadzor, ki ne upošteva povsem različne potrebe kmetij. Načrtovanje kmetijstva na nacionalni ravni je težavno predvsem, ker ne predvideva regionalnih razlik. Združenja tako opozarjajo, da so znotraj finančnega okvira nujne bistvene spremembe, saj bi lahko premajhno vlaganje v kmetijstvo onemogočilo spopadanje z rastočimi izzivi. Med drugim bi to negativno vplivalo tudi na prehransko varnost na celini. Kljub rastočim okoljskim izzivom komisar Hansen napoveduje opustitev dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev, znotraj standardov Evropske unije. Namen teh je doseči čim bolj trajnostno kmetijstvo z ohranjanjem zemljišč v dobrem stanju. Odgovornost opredelitve minimalnih trajnostnih praks bo tako po novem v domeni posamezne države članice. Novi koncept upravljanja kmetij vključuje minimalni okoljsko in socialno pogojenost.
Poleg tega spremembe znotraj predstavljenega finančnega okvirja predvidevajo bolj ustrezno razporeditev sredstev. Poudarek bi bil predvsem na mladih kmetih, katerim bi namenili zvišan minimalni znesek neposrednih plačil s tri na šest odstotkov. Kljub temu Darvas ugotavlja, da se kriteriji za dodelitev sredstev na državnem nivoju ne bodo preveč spremenili v primerjavi s trenutnim finančnim okvirom.
A združevanje obeh prej ločenih skladov skrbi nekatere države članice, ki menijo, da bodo s tem, ko se denar steka v prestolnice, zanemarjeni regionalni potrebe in cilji. Prav iz teh razlogov načrtu nasprotujejo Poljska, Španija, Italija in več kot 10 drugih držav.
Predvidena združitev sredstev namenjenih kohezijski in kmetijski politiki se na prvi pogled kaže kot smiselna poteza, Komisija jo namreč utemeljuje z dejstvom, da bo en skupni sklad državam članicam omogočal večjo fleksibilost in olajšal birokratske postopke. Vendar se že zdaj, kot izpostavljajo kmetijska združenja, znotraj načrta kažejo številne pomanjkljivosti, ki bi lahko imele ravno nasproten vpliv. Prav tako bi skupno kmetijska-kohezijska sredstva države lahko nemoteno preusmerile za namene obrambe oziroma bolje rečeno oboroževanja.
Oddaja je nastala v okviru projekta Govoriš kohezijsko? Lokalno, ki ga podpira Evropska komisija. Mnenja, podana v oddaji, ne odražajo mnenj Evropske komisije, ki pa tudi ne odgovarja za uporabo informacij, navedenih v oddaji.
Dodaj komentar
Komentiraj