Meči, na katerih se da sedeti

Audio file

Audio file
27. 4. 2021 - 17.00
Pregled poročila SIPRI o vojaških izdatkih za leto 2020

Manično oboroževanje evropskih držav in militarizacija retorike evropskih politikov sta zadnja leta očitna že na intuitivni ravni. Od vojne v Ukrajini, ki je razširila tako orožarsko trgovino kot oboroževanje evropskih držav, do dodatne vojaške podpore Izraelu pri izvajanju genocida v Gazi in oživljanja ideje o skupni evropski vojski. Enormno povečanje oboroževanja evropskih držav zdaj jasno potrjujejo tudi podatki. Ta teden je Stockholmski inštitut za mirovne raziskave, znan kot Sipri, izdal novo poročilo o stanju orožarske trgovine po svetu za obdobje med letoma 2019 in 2023. V poročilu je razviden jasen porast tako uvažanja kot izvažanja orožja, še posebej v Evropi, kjer so države v zadnji petletki v primerjavi z obdobjem med letoma 2014 in 2018 uvoz orožja skoraj podvojile. Z nami je govorila Katarina Đokić, raziskovalka na Sipriju in soavtorica poročila.

Izjava

Ukrajina je v zadnjih petih letih postala četrta največja uvoznica orožja na svetu. Trenutno uvaža skoraj pet odstotkov vsega orožja na svetu, kar je okrog 60-krat več kot v obdobju od 2014 do 2018. Prejela je okrog četrtino vsega uvoženega orožja v Evropi, največ iz Združenih držav Amerike.

Druga največja evropska uvoznica orožja, Združeno kraljestvo, je v svetovnem merilu na trinajstem mestu s pol manjšim deležem kot Ukrajina. Večina evropskih držav je v zadnji petletki uvoz povečala. Nizozemska na primer uvaža več kot 7-krat več, Poljska dvainpolkrat več, podobno velja za Romunijo, Nemčijo, Francijo, Dansko in Norveško. Večino tega orožja nabavljajo v ZDA. Večinoma gre za visokotehnološko orožje, ki ga evropske države ne proizvajajo same. 

Izjava

Audio file
3. 3. 2023 - 17.00
Poljska se oborožuje in širi vojsko

Vojna v Ukrajini ni zgolj sprožila močnega povečanja obrambnih izdatkov, ampak evropske države bistveno spreminjajo tudi sámo obrambno strategijo. Vse bolj se oborožujejo za tako imenovane spopade visoke intenzivnosti. V zadnjih dveh desetletjih so bile evropske države najbolj zaposlene z vojaškimi operacijami v Afganistanu in na Bližnjem vzhodu, torej z ekspedicijskimi vojnami. Da se vse bolj prilagajajo na spopade visoke intenzivnosti, je razvidno tudi iz tega, kakšne vrste orožje kupujejo. 

Izjava

V zadnjih petih letih je svoje izvoze bistveno povečala Francija. Po novem poročilu izvaža polkrat več orožja kot prej, torej desetino vsega svetovnega izvoza. To jo je postavilo na drugo mesto po deležu izvoženega orožja, za ZDA in pred Rusijo. Velik delež francoskih izvozov predstavljajo vojaška letala, predvsem lovska letala Dassault Rafale, ki jih je Francija v zadnji petletki izvozila trikrat toliko kot v prejšnji. Tretjina vsega francoskega izvoza orožja so prav Rafali. Drugi glavni izvozi francoskih orožarjev so večje vojne ladje ter oklepna vozila. Večino teh izvozijo v Azijo. Bolj specifično, večina francoskega orožja se na koncu znajde v Indiji, ki pokupi skoraj tretjino vsega francoskega izvoza. S tem je Francija pri dobavi orožja Indiji skoraj ujela Rusijo. Preostanek francoskega orožja je bil skoraj v celoti namenjen državam Bližnjega vzhoda, na primer Katarju, ki uvaža več orožja kot Ukrajina. Čeprav se Francija skuša prebiti na evropski trg, ji to še ni uspelo. Kot navaja Đokić, evropski trg še vedno obvladujejo Američani. 

Izjava

Audio file
2. 5. 2022 - 17.00
Nemški bundestag sprejel sklep o pošiljanju orožja Ukrajini

Francija je daleč največja izvoznica orožja v Evropi, saj je delež Nemčije, ki ji sledi, skoraj pol manjši. Združeno kraljestvo, ki je približno enako velika država kot Francija in ima tradicionalno močno orožarsko industrijo, dosega le tretjino deleža izvoza Francije. O tem, kakšno orožje izvažajo evropske države, Đokić. 

Izjava

Združene države Amerike ostajajo največja izvoznica orožja na svetu. V obdobju od 2019 do 2023 so bile zaslužne za več kot dve petini svetovnega izvoza orožja, kar je 10 odstotnih točk več kot v obdobju med 2014 in 2018. Poleg že omenjenega evropskega trga je večina tega orožja, okrog 38 odstotkov, šla k ameriškim zaveznicam na Bližnjem vzhodu. Ameriško orožje je tako predstavljalo okrog 70 odstotkov vsega uvoza Izraela, Saudove Arabije in Kuvajta. Vseeno je to manj kot v preteklem petletnem obdobju, ko so na Bližnji vzhod ZDA izvozile polovico lastnega izvoza. Dodatno orožje so namreč namenili Aziji in Oceaniji, konkretno Japonski, Južni Koreji in Avstraliji.

Rusija je po drugi strani izvoz orožja zmanjšala za več kot polovico. Trenutno je dobaviteljica zgolj 12 državam, bistveno manj od 31 držav, ki so orožje od Rusije dobivale do leta 2019. Skoraj celota, okrog 70 odstotkov tega orožja gre v Azijo in Oceanijo, vendar so ruski izvozi pri vseh državah upadli. Hkrati Rusija v bližnji prihodnosti nima predvidenih večjih dobav, zato bo po navedbah poročila Siprija ruski izvoz orožja ostal nizek še kar nekaj časa. Razlog za to je seveda vojna v Ukrajini, za katero Rusija namenja vse orožje, ki ga lahko proizvede.

Audio file
23. 11. 2020 - 17.00
Začetek zbiranja podpisov podpore referendumu o zakonu o investicijah v vojsko

Med državami, ki so, relativno gledano, močno povečale uvoz orožja, je tudi Slovenija. Statistika pravi, da se je uvoz orožja v zadnjih petih letih v primerjavi s predhodno petletko povečal za 30-krat. Vse to povečanje gre na račun nakupa prvega od dveh italijanskih transportnih letal Spartan za okrog 70 milijonov evrov. Glede na napovedane in tudi že sklenjene pogodbe se bo slovenski uvoz orožja še dodatno povečeval. Po obrambnem ministru Mateju Toninu se je za nakup še enega letala Spartan dogovorilo tudi ministrstvo pod Marjanom Šarcem. Njegov državni sekretar Damir Črnčec je z Nemci podpisal tudi namero o nakupu sistema zračne obrambe Iris-T za okoli 150 milijonov evrov.

Očiten trend povečevanja uvoza orožja je viden tudi v drugih evropskih državah. Te imajo trenutno podpisane pogodbe za nakup skoraj 800 vojnih letal in helikopterjev.

Izjava

Pregovor pravi, da se na mečih ne da sedeti. Da jih torej ljudje prej ali slej uporabijo v spopadu. Orožje, ki ga evropske države kupujejo v ZDA in od domače vojaške industrije, je namenjeno odvračanju Rusije, torej da se na njem sedi. Zahodni konflikt z Rusijo morda nima več ideoloških in ekonomskih dimenzij, ki jih je imel med hladno vojno, a vsaj vojaška industrija očitno jadra z vetrom sprememb, ki piha iz osemdesetih.

 

 

OFFsajd je pod mentorstvom Gala pripravil vajenec Rok.

 

Vir forografije: Tim Felce

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj