V OFF-u ste lahko prisluhnili novici o segregaciji slovaških Romov. Po celi državi se je namreč od leta 2009 zgradilo že štirinajst zidov, ki ločujejo romska naselja od večinskega, ne-romskega prebivalstva. Izgovori lokalnih oblasti za tovrstno getoiziranje romske skupnosti so včasih prav žalostno sprenevedavi. Postavitev enega od zidov so tako upravičili s športnim igriščem, katero leži za zidom. Šlo naj bi torej za popolnoma vsakdanjo zamejitev igrišča. V zadnjem primeru slovaškega ločevanja ljudi in duhov na etnični osnovi v mestu Košice pa se ni več poseglo po trhlih izgovorih. Pristojni v okrožju Košice-Zahod gradnjo zidu branijo kot odgovor na nenehne pritožbe stanovalcev zaradi tatvin in parkirnega nereda, za kar naj bi bili očitno - glede na to, da zid meji na enega največjih romskih getov v Evropi - krivi Romi.

Izgradnja zidu v drugem največjem slovaškem mestu, ki je za nameček letos ena od Evropskih prestolnic kulture, je izzvala različne odzive. Najbolj spontan je bil napis „oprosti“, ki se je kmalu pojavil na novogradnji. Dobro dozo ravnodušnosti je pokazal župan romske četrti Dionyz Slepčik, ki je dejal, da niti njemu niti ostalim Romom ni mar za zid: „Če hočejo ne-Romi situacijo razrešiti na tak način, naj pač jo. Očitno hočejo zaščititi svojo lastnino.“

Reakcija Evropske unije je bila ostrejša. Evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Andrula Vasiliu je mestne oblasti tudi s sklicevanjem na titulo Evropske prestolnice kulture pozvala k takojšnjemu ukrepanju, saj zid predstavlja kršitev evropskih standardov na področju boja proti rasizmu. Župan odgovarja, da je bil zid zgrajen nezakonito in brez njegove vednosti, čeprav pristojni v okrožju trdijo nasprotno. Pravni postopki za rušitev zidu po njegovem zatrjevanju že tečejo.

Več o zadnji segregacijski eskapadi nam je povedala predstavnica Amnesty Slovaška Jana Vargovčikova.