Golnik ne bo nov občinski mejnik

Poslanci državnega zbora so pred eno uro glasovali o predlogu za razpis referenduma o ustanovitvi nove, 213. slovenske občine, Občine Golnik, ki bi nastala z odcepitvijo od Mestne občine Kranj. Od 85. prisotnih poslancev jih je za razpis referenduma glasovalo 34, proti pa 51, s čimer je bil predlog zavrnjen.

V današnjem OFFsajdu bomo predstavili stališča akterjev, ki jih ustanovitev Občine Golnik zadeva, in poskušali ugotoviti, kakšno sporočilo so lokalnim skupnostim danes poslali poslanci.

Pobudnik golniške občine, ki bi obsegala krajevne skupnosti Britof, Golnik, Goriče, Kokrica, Predoslje, in Trstenik, je civilna Iniciativa S Kranj. Imela bi približno 10 tisoč prebivalcev in tako po številu prebivalcev bila 53. v državi, primerljiva, na primer, s Šmarjem pri Jelšah. Barbara Gunčar, sicer tudi članica mestnega sveta občine Kranj, opiše, zakaj in kako so se pred letom dni odločili, da se zavzamejo za novo občino.

Izjava

Predlog o razpisu referenduma je v parlamentarno proceduro kot prvopodpisana vložila poslanka SMC, Mateja Udovč, ki sicer ni del krajevnih skupnosti morebitne novonastale občine, živi pa v bližnjih Zgornjih Bitnjah pri Kranju.

Izjava

Podpisov pa niso zbirali samo v Iniciativi S Kranj, temveč, kot pove predsednik Sveta krajevne skupnosti Golnik, Marko Ogrizek, tudi krajani, ki ideji o novi občini nasprotujejo. To kaže tudi izglasovani sklep Sveta KS Golnik.

Izjava

Kot pove sogovorec, so po njemu znanih podatkih zbrali 487 podpisov, kar je absolutna večina krajanov, med katerimi je približno 900 volilnih upravičencev. Zaradi tega je po Ogrizkovem mnenju mogoče trditi, da je volilno telo Golnika proti novi občini, bi pa lahko bilo preglasovano v šestih drugih krajevnih skupnostih in se bi lahko proti svoji volji prebivalci znašli v golniški občini, čeprav bi raje bili del kranjske.

Izjava

Golničanke in Golničani so se, tako Ogrizek, posledično znašli na napačni strani prepričevanj: namesto da bi drugi prepričali njih, morajo oni prepričati druge.

Izjava

Če bi do ustanovitve občine Golnik po vseh proceduralnih zahtevah vendarle prišlo, bi imela svoj sedež, imenu navkljub, v Predosljah. Iz te nedorečenosti naj bi izhajala vprašljiva smiselnost nove občine.

Izjava

Kot pa se v lokalnem okolju često dogodi, se pogledi o tem, ali je bil nek dogovor sklenjen ali ne, razlikujejo. Gunčar tako trdi, da je Iniciativa S Kranj dobila soglasja vseh krajevnih skupnosti, ki pa so na dogovorjeno pozabile.

Izjava

Proti odcepitvi je tudi Mestna občina Kranj, v kateri je mestni svet soglasno nasprotoval delitvi občine. Stališče predstavi njen župan, Matjaž Rakovec.

Izjava

O finančni vzdržnosti morebitne Občine Golnik smo zato povprašali Gunčar, ki pravi, da so se posvetovali s pravnimi in finančnimi strokovnjaki … 

Izjava

Vodstvo kranjske občine, kot razloži Rakovec, je v odgovor na predlog referenduma sicer sprožilo ustavno presojo Zakona o lokalni skupnosti ter Zakona o referendumu o ljudski inciativi. Je pa hipotetična odcepitev Občine Golnik od Mestne občine Kranj spet odprla vprašanje, kako se razporeja dolg matične in novonastale občine. 

Izjava

Rakovec izpostavlja, da dokler sporazum, ki sledi pogajanjem, ni podpisan, prinese kar nekaj težav obema stranema: proračuna ni mogoče sprejeti, delovanje se financira po dvanajstinah, onemogočeno je zadolževanje … Kot nevralgična točka »konflikta« med Mestno občino Kranj in pobudniki ustanovitve Občine Golnik se sicer kaže želja po obvladovanju in razporejanju sredstev: če Rakovec trdi, da so v krajevne skupnosti severnega Kranja obsežno vlagali, Gunčar pravi, da sama tega ne prepozna.

Izjavi

Čeprav je že jasno, da se bodo v Iniciativi S Kranj morali obrisati pod nosom, saj njihova pobuda ni bila uspešna, nas je zanimalo, ali bi bila glavna pobudnica v primeru njenega uspeha vseeno pripravljena zasesti župansko mesto, ki bi se odprlo z ustanovitvijo občine.

Izjava

Kaj lahko torej odnesemo od današnje odločitve poslancev in kaj od civilnodružbene pobude? Najbrž to, da se lokalni predvolilni bonbončki delijo selektivno in da se zakonodajo, ki ureja to področje, kot problematično prepozna šele takrat, ko se določena skupnost želi odcepiti in ustanoviti novo občino. Pa pustimo partikularne interese le-te ob strani. Če je glede prvega težko kaj narediti, se glede drugega zakonska določila lahko pravno pretehta in, če se izkaže, da so neustrezna, do naslednje odcepitvene pobude tudi popravi.

***

Po zaključku redakcije smo prejeli še izjavo za javnost Iniciative S Kranj; objavljamo jo v celoti, nelektorirano: "Tradicionalno volilno področje NSI je razočarano, NSI je pokazala, kako malo pomenijo zanje prebivalci tega dela Kranja. V DZ je glasovala proti referendumu.
Mi pa gremo naprej in bovo vložili po praksi ostalih občin, pritožbo na Ustavno sodišče.
Gremo naprej 
ISK"

***

Naslovna fotografija: Zdravilišče v Golniku, hrani Slovenski Etnografski Muzej