Had v Novih Hadah
Medija Prishtina Insight in Climate Home sta objavila v javnost pricurljano poročilo Inšpekcijskega sveta Svetovne banke o Kosovskem energetskem projektu. Ta predvideva izgradnjo nove elektrarne ter ukinitev in obnovo dveh že obstoječih. Poročilo bo Svetovna banka obravnavala decembra, zato ga za zdaj ne želi komentirati. Zahtevo za preiskavo je junija 2015 vložil kosovski Konzorcij združenih organizacij civilne družbe za trajnostni razvoj. Vzrok njegove pritožbe so prisilne deložacije prebivalstva vasi Hade, na področju katere je načrtovano širjenje rudnika lignita Sibovc, ki naj bi oskrboval načrtovano elektrarno Kosovo C. O lokalni pobudi več pove Rinora Gojani s konzorcija:
Poročilo ni prepoznalo krivde Svetovne banke pri deložacijah leta 2004, za katere je po navedbah poročila odgovorna misija Združenih narodov na Kosovu. Ugotavlja pa, da je Svetovna banka odgovorna za deložacije 320 prebivalcev leta 2012, ki jih je financirala in nadzirala njihovo izvajanje. Proces je potekal proti pravilom Svetovne banke, saj je bila lokalna skupnost izvzeta iz načrtovanja in ni bila informirana. Načrt ni ocenil števila prebivalstva in vrednosti njihovega premoženja ter ni predvidel nobenih javnih del, financiranja in ukrepanja za nepredvidene situacije. Poleg tega razen datuma začetka deložacij ni bilo pripravljene časovnice.
Proces deložacij opiše Gojani, ki pove, da načrt ni bil pripravljen vnaprej, tako da so prebivalce z domov pregnali kar policisti. Prebivalci se sicer niso upirali zaradi obljub o kompenzacijah, ki pa jih ni bilo:
Nove Hade, ki so nadomestile vas Hade, nimajo vzpostavljene osnovne infrastrukture. Prebivalci, ki v novem prebivališču ne morejo imeti rejnih živali, njihove prejšnje pridelovalne površine pa so bile uničene, morajo hrano, ki so jo prej pridelali, kupovati, trgovin pa v vasi sploh ni. Razmere opiše Gojani:
Vendar problem deložacij ni edini vzrok za nasprotovanje elektrarnam. Vlatka Matkovič Puljič z Zveze za zdravstvo in okolje predstavi njihovo raziskavo o vplivih Kosova C na zdravje.
Že obstoječi elektrarni Kosovo A in B pa sta največja onesnaževalca v Evropi, razloži Matković Puljić:
500-megavatna elektrarna Kosovo C, imenovana tudi Novo Kosovo, je del Kosovskega energetskega projekta. Ta poleg izgradnje le-te predvideva zaprtje elektrarne Kosovo A, prenovo elektrarne Kosovo B, da bo ustrezala standardom Evropske unije, in privatizacijo sistema električne distribucije. Projekt je pozdravila tudi vlada Združenih držav in Svetovna banka, ki razmišlja o njegovem financiranju. Zaenkrat je zanimanje za investiranje sicer izrazila zgolj ena korporacija - ContourGlobal s sedežem v New Yorku. Negotovo financiranje projekta opiše Gojani:
Projektu energetske obnove nasprotuje vrsta organizacij za varstvo okolja. Vidnejša med njimi je Sierra Club, ki je izračunala, da bodo stroški projekta dvakrat do trikrat višji od načrtovanih. Slednji so bili namreč izračunani na predpostavki, da bodo elektrarne kosovskega kompleksa delovale 85 odstotkov mogočega časa, po menju Sierra Cluba pa bi za zadovoljitev celotnega povpraševanja po energiji zadostovalo že 20 odstotkov tega časa. Svetovna banka je sicer priznala, da bodo stroški dvakrat višji, vendar je vztrajala na smiselnosti projekta. Ameriški Inštitut za energetsko ekonomiko in finančno analizo pa je izračunal, da bi se v primeru izvedbe projekta cena elektrike za prebivalstvo povišala za med 33 in 50 odstotkov.
Kosovo je poleg tega podpisnik pogodbe Energetske skupnosti, ki združuje države Evropske unije in balkanske države in med drugim zahteva, da države podpisnice pridobijo vsaj 25 odstotkov svoje energije iz obnovljivih virov. Trenutno Kosovo iz obnovljivih virov pridobi zgolj 2 odstotka energije. Načrtovanje še ene elektrarne, ki energijo proizvaja s kurjenjem lignita, je zato še bolj nesmiselno, zaključi Gojani:
Dodaj komentar
Komentiraj