Kakovost v številkah
Programski svet Radiotelevizije Slovenija je s sedemnajstimi glasovi za, petimi proti in štirimi vzdržanimi potrdil programsko-produkcijski načrt za leto 2022. Predlagala ga je nova uprava na čelu z generalnim direktorjem Andrejem Grahom Whatmoughom. Svet je tudi izglasoval, da se bo programski načrt uveljavil z zamikom: v prvih treh mesecih naslednjega leta naj bi se namreč uprava z delavci, ki bodo nov načrt udejanjali, še pogovarjala in usklajevala. Kakor vselej je zato, ker televizija na slovenskem medijskem trgu ostaja glavni kanal za informiranje ter vplivanje na ljudstvo, največ pozornosti požel informativni program Televizije Slovenija.
Valentin Areh, novopečeni vršilec dolžnosti direktorja televizije, je v spremembah načrta, ki jih je spisal, izhajal iz želja občinstva. Pri tem se je oprl predvsem na upadanje deleža gledalcev Televizije Slovenija, ki po podatkih, navedenih v načrtu, upada vse od leta 2003. Analiza situacije, pod katero je podpisan Areh s sodelavci, se glasi tako, citiramo:
“Ob sedanjem trendu padanja gledanosti slovenski javni televiziji grozi, da bo v prihodnosti postala povsem marginalen medij, kar lahko resno ogrozi obstoj slovenske javne televizije, kot jo poznamo danes. Davkoplačevalci financirajo javno televizijo prav z namenom, da opravlja javno poslanstvo. In če državljani ne gledajo več javne televizije, potem ta sploh ni sposobna opravljati svojega poslanstva. Iz česar sledi, da takrat, ko javne televizije nihče več ne bo gledal in ne bo opravljala svojega poslanstva, bomo lahko prišli tudi do odločitve velike večine v javnosti, da takšne televizije nihče ne potrebuje.” Konec citata.
Vendar imajo katastrofične prerokbe v programskem načrtu tudi svojo rešitev: treba je dvigniti kakovost televizijske produkcije, kar bi prineslo večjo gledanost, to pa več denarja in to spet več kakovosti. In tako v nedogled. Areh rešitev vidi predvsem v posegih v tako imenovan prime time oziroma osrednji programski pas med 18. in 23. uro. Toda, kot opozarja velika večina zaposlenih v informativnem programu televizije, spremembe po Arehovi zamisli vodijo v zniževanje standardov in krnitev poslanstva javne televizije.
Kot izhaja iz programskega načrta, bodo tedenske oddaje, denimo Utrip, Zrcalo tedna in Intervju, s prvega premeščene na drugi program, in sicer v sobotni večerni termin. Ukinjena bo oddaja Globus, zunanjepolitične vsebine pa bodo po novem našle mesto v novičarskem kanalu ali dvournem bloku informativnih vsebin v večernih urah, prav tako na drugem programu. Na prvi program se seli več vsebin o kulturi, denimo redna novičarska oddaja v terminu po Dnevniku, Slovenski kroniki in Športu. Kakor predvideva programski načrt, bodo spremembe skupno, na vseh treh kanalih televizije prinesle več informativnega programa in ne manj, je na današnji novinarski konferenci našteval Areh.
Izjava
Glavni del "povečevanja" kvalitete informativnega programa naj bi bil vzpostavitev drugega programa kot močnega novičarskega kanala.
Po trditvah Areha se tako na drugi program RTV seli “zgolj nekaj kratkih rubrik”.
Izjava
Kljub temu, da naj bi izboljšanje kakovosti informativnega programa pripeljalo do večjega števila gledalcev, pa na mestih, kjer programski načrt govori o kakovosti, nemudoma preide v kvantitativne mere. Denimo, citiramo: “Kvaliteta bo imela prednost pred kvantiteto. V primerjavi z letom 2021 bomo v letu 2022 precej povečali število novih oddaj.” Konec citata. Najjasnejši izraz mešanja kvantitete in kvalitete je prav ukinitev oddaje Globus, ki po besedah Areha ni zares ukinitev.
Petra Bezjak Cirman, zaposlena na Radioteleviziji Slovenija in podpredsednica Sindikata novinarjev Slovenije, nasprotno od Areha meni, da v primeru oddaje Globus ni mogoče govoriti zgolj o selitvi vsebin na drug program.
Po njenem mnenju programski načrt neustrezno meša vsebine posebnega pomena, za katere javna televizija dobi denar prav zaradi tega, ker niso tržno zanimive, z vsebinami, ki naj bi se prodajale.
Za drugačen problem gre pri relokaciji Zrcala tedna in Utripa na drugi program, meni novinarka televizije Ksenija Horvat.
Tako je pri obeh oddajah že predvideno zmanjšanje števila oddaj v letu. Pri takih spremembah se Areh in Whatmough sklicujeta na modele javnih radiotelevizij, kot sta britanski BBC ali avstrijski ORF. Toda na teh televizijah takih ureditev programa, kjer se denimo izpodrivata športni in informativni program, ne poznajo, trdi Horvat.
Čeprav Areh govori o izboljšanju kakovosti in povečanju deleža gledalcev, ki spremljajo televizijo, ter izgradnji močnega informativnega kanala na drugem programu, pa programski načrt za vse oddaje, ki se selijo ali ustvarjajo na drugem, predvideva močan upad deleža gledalcev. Edino omembe vredno povečanje deleža gledalcev televizije programski načrt predvideva pri kulturnih vsebinah, ki se selijo na prvi program. Tako sploh ni jasno, s katerimi vsebinami naj bi televizija povečala gledanost. Vrh tega bodo morali zaposleni na televiziji večjo gledanost doseči z manj zaposlenimi. V programskem načrtu je denimo omenjena predvidena upokojitev 35 sodelavcev informativnega programa. Na RTV sicer trenutno še pripravljajo program presežnih delavcev, pove Bezjak Cirman.
Sogovorka v spremembah programskega načrta vidi tudi možnost črnega scenarija.
Januarja prihodnje leto bo mandat sicer potekel 21 od 29 programskih svetnikov RTV Slovenija. Večina izmed preostalih osmih, katerih mandat bo še trajal, je vidno naklonjena trenutni vladni garnituri, glede na postopke imenovanja in predloge političnih strank pa bi delež “vladofilskih” programskih svetnikov dosegel dve tretjini.
Na današnji tiskovni konferenci je Areh še povedal, da bo Manico Janežič Ambrožič, ki je oktobra prav zaradi nestrinjanja s spremembami programskega načrta za informativni program za leto 2022 odstopila z mesta odgovorne urednice informativnega programa TV Slovenija, kot vršilka dolžnosti nasledila Jadranka Rebernik. Ta se je od vseh zaposlenih v informativnem programu edina javila na Arehov poziv. Rebernik je pred leti sicer že opravljala vlogo odgovorne urednice informativnega programa TV Slovenija. Leta 2018 jo je takratni generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc razrešil s položaja, med drugim zaradi intervjuja s hrvaškim ustaškim glasbenikom Markom Perkovićem Thompsonom, ki ga je za Tednik opravil Igor Pirkovič. Po besedah Areha je iz pogovorov z Rebernik sicer uspel razbrati, da “ne podpira PPN-ja, hkrati pa ne nasprotuje novem PPN-ju”.
Nasprotovanje zaposlenih sicer za nova direktorja vedejevca, Areha in Whatmougha Rebernik, ni prevelika težava pri izvedbi njunih načrtov. Kljub temu poudarjata, da se bosta v naslednjih mesecih z delavci usklajevala glede uresničevanja programskega načrta. Pogovori so potekali tudi pred sprejetjem načrta, vendar po besedah zaposlenih na televiziji vršilec dolžnosti direktorja ni niti slišal, kaj šele upošteval njihovih predlogov.
Dodaj komentar
Komentiraj