Komu bo izstavljen račun za TEŠ6?
Vlada je danes na redni seji obravnavala predlog odgovora na predlog spremembe Pogodbe o ureditvi razmerij v zvezi s projektom postavitve nadomestnega bloka 6 moči 600 MW TE Šoštanj in Zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz dolgorčnega posojila v višini 440 milijonov evrov pri Evropski investicijski banki za financiranje projekta postavitve nadomestnega bloka v Termoelektrani Šoštanj. Omenjenja pravna akta sta bila sprejeta novembra in julija leta 2012, da bi se zagotovilo financiranje gradnje že prej navedenega spomenika korupcije v Šoštanju.
Spremembo pogodbe in zakona sta novembra lansko leto predlagala Holding Slovenskih Elektrarn in Termoelektrana Šoštanj. Svojo namero HSE utemeljujeje z dejstvom, navajamo; “da nekatere postavke iz preteklosti, tudi poroštvene zaveze iz leta 2012, ne ustrezajo več realnemu stanju, kot so končna cena premoga in končna cena projekta. Pobuda HSE je tudi posledica popravljalnih ukrepov, ki jih je HSE pripravil na zahtevo Računskega sodišča RS”, konec navedka.
O neujemanju realnega stanja in postavk iz pogodbe in zakona spregovori tudi aktivist Gorazd Marinček iz Slovenskega E-foruma.
Glede na to, da ni znano, kaj točno bo vlada spremenila v zakonu in pogodbi, smo Marinčka povprašali o verjetnosti, da vlada spremeni postavke za državno poroštvo TEŠu.
Morebitni popravki pogodbe in zakona o državnem poroštvu, vrednem 440 milijonov evrov, so le del širše zgodbe. Novembra lani so namreč banke, ki so dale garancijo za 110 milijonov izposojenega denarja preko Evropske investicijske banke, sporočile, da garancij ne bodo podaljšale. Nekatere banke pri podaljšanju garancije omejuje nova evropska regulacija.
Dve banki, Bank of Tokyo Mitsubishi UFJ in Bankia, garancij torej nista podaljšali zaradi protikorupcijske klavzule. Bolj zanimivi so razlogi treh drugih bank, Intesa Sanpaolo, Societe Generale in Unicredit Bank, ki kot uradni razlog nepodaljšanja navajajo negotovosti, povezane s tržnim stanjem. Kot faktor se omenja tudi poročilo evropske protikorupcijske službe, krajše OLAF, o katerem spregovori Marinček.
Posojilo pod vprašanjem, torej 110 milijonska porcija, ni neposredno povezano z državnim poroštvom pri 440 milijonskem kreditu, pa vendar bi zahteva za vrnitev manjšega posojila zaradi izgube garancije lahko pripeljala do domino efekta in vplivala na morebitno vnočitev državne garancije pri večjem posojilu. Gorazd Marinček zato popravke pogodb med vlado, Tešom in HSE-jem vidi tudi v tej luči.
Na HSE-ju sicer trdijo, da spremljajo likvidnostne potrebe in preučujejo možne scenarije. Reševanju TEŠa na breme davkoplačevalcev bi se lahko izognili. Bolj vprašljivo je, če bodo breme nosili delavci v energetiki. Asmir Bečarević, sindikalist v Premogovniku Velenje.
ODPOVED: Offsajd sta pripravila vajenka Barbara in Zupan.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj