Komu zvoni v gradu zvonov?

Aktualno-politična novica
23. 8. 2021 - 17.00
 / OFFsajd

Na Gosposvetski ulici 13 v Ljubljani, kjer je leta 1844 graški tovarnar in arhitekt Jožef Withalm dal na svoje stroške zgraditi tranzitno vojašnico Kolizej, bo v slabem letu vseljiv nov kompleks luksuznih stanovanj Schellenburg, slovenjeno Grad zvonov. Večinsko stanovanjski projekt slovenskega nepremičninskega mogotca Jožeta Anderliča, vreden 80 milijonov evrov, se je še pred slabim desetletjem imenoval Musica Tivoli in predvideval izgradnjo operne in več koncertnih dvoran, ki bi ob upoštevanju zakona o varovanju kulturne dediščine opravičile rušenje zadnjega ohranjenega primera romantičnega arhitekturnega sloga na prehodu iz bidermajerja v historizem. A so tudi tokrat pred javnim prevladali interesi kapitala.

Ministrstvo za kulturo je namreč prejšnji teden ugodilo lastnici zemljišča, družbi Tivoli, Razvoj rezidenc, d. o. o., hčerinskemu podjetju Anderličeve skupine Reitenburg, da mu v okviru alternativnega izravnalnega ukrepa namesto izgradnje večnamenske kulturne dvorane v prvem in drugem nadstropju kompleksa dovoli izplačilo odškodnine v višini 1,5 milijona evrov. Odločba razkriva, da je družba Tivoli ministrstvu svojo željo po opustitvi gradnje dvorane utemeljila s pojasnilom, da zaradi omejujočih okoliščin v zvezi z lokacijo ne bo mogla izvesti izravnalnega ukrepa zagotovitve večnamenskega prostora v novem objektu. Iz elaborata je razvidno, da bi gradnja kulturne dvorane vplivala na konstrukcijo celotne zgradbe, saj bi bilo treba zgraditi prostor brez konstrukcijskih elementov, ki bi ovirali pogled proti odru.

Na ministrstvu so še konec leta 2019, ko ga je vodil minister Zoran Poznič, vztrajali pri dvorani s pojasnilom, da zaveza ureditve dvorane izhaja iz veljavnega kulturnovarstvenega soglasja za odstranitev Kolizeja. Ob tem so dodali, da je omenjeno kulturnovarstveno soglasje iz leta 2009 dokončno in pravnomočno ter bi ga bilo kot takšnega mogoče odpraviti le z izrednimi pravnimi sredstvi, vendar le če bi bili za to izpolnjeni pogoji iz zakona o splošnem upravnem postopku.

Ljubljanske gradbene jame
 / 15. 8. 2017

Simonitijevo kulturno ministrstvo, ki je leta 2006 Anderliču rušenje Kolizeja preprečilo z začasno razglasitvijo tega za kulturni spomenik državnega pomena, je tokrat obrnilo ploščo. Soglasja sicer ni odpravilo, temveč je zgolj izdalo odločbo, v kateri je dovolilo spremembo izravnalnega ukrepa. Odločba ministrstva kaže, da so do omenjenega zneska prišli tako, da so ocenili povzročeno škodo zaradi neureditve dvorane. Škodo so ocenili na podlagi ocenjene vrednosti gradbenih del in pripadajočih stroškov za opremo večnamenske dvorane ter pomožnih prostorov po ocenjeni vrednosti 2500 evrov za kvadratni meter.

Kaj sporočajo glavni poudarki iz osnutka prenovljene koalicijske pogodbe in nadaljevanje projekta TEŠ 6?
 / 15. 1. 2014

Vir, ki v prispevku ni želel biti imenovan, nas je opozoril na dejstvo, da povprečna vrednost kvadratnega metra že prodanih stanovanj dosega pet tisoč evrov. Kot je omenil, naj bi bilo nenavadno, da je lokacijsko preveritev zahtevala kar družba sama, ob tem da je prav ona naročila izdelavo projektne dokumentacije, ki je predvidevala izgradnjo dvorane. V ozadju naj bi se ob tem pripravljala kar dva dokumenta za pripravo gradbenega dovoljenja, krajše DGD. V prvega je bila večnamenska dvorana vključena, v drugega pa sploh ni bila vključena. Arhitekt Miloš Kosec ob tem izpostavlja, da gre pri tovrstnih praksah za splošno razširjeno željo po optimizaciji kapitalskih investicij v gradbeništvu.

Izjava

Podoben primer iste prakse je prenova Plečnikovega stadiona, ki ga želi izvesti družba BŠP, d. o. o. igralniškega mogotca Joca Pečečnika.

Izjava

Ko je Simonitijeva naslednica Majda Širca leta 2009 podpisala kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev kulturnega spomenika, se je Anderlič namreč zavezal, da bo ohranil pomembne arhitekturne elemente zgradbe ter v skladu z izravnalnim ukrepom namenil osrednji prostor nove zgradbe kulturnim dejavnostim. Ob tem je morala Anderličeva družba Mons kot začetni izravnalni ukrep plačati še 500.000 evrov za izdelavo projektne dokumentacije za prenovo Cukrarne in 250.000 evrov za obnovo dela strehe Cukrarne. Podobno je Anderličeva družba Mons za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo kompleksa luksuznih stanovanj Vila Urbana na poljanskem nasipu v Ljubljani leta 2010 financirala izgradnjo Žitnega mostu. Bronasta tabla na mostu sicer trdi, da je most “meščanom in mestu” Jože Anderlič sam podaril. Takšne prakse moramo tako razumeti kot poskus investitorjev za obvladovanje lastninske zemljiške politike, poudarja Kosec.

Izjava

Potem ko je nekdanji investitor Ilag Tivoli, predhodnik zdajšnji družbi Tivoli po večletni sagi s pridobivanjem dovoljenj, spreminjanjem pogojev za gradnjo ter menjavami investitorjev marca 2019 končno pridobil gradbeno dovoljenje, je po odločbi ministrstva za okolje le nekaj tednov kasneje ostal brez njega. Razlog je bila pritožba soseda, katerega krošnja rdečelistne bukve, zaščitene naravne vrste, je s sosednjega zemljišča na Puharjevi ulici segala na območje gradbišča. Pri tovrstnih projektih je obrzdanje kapitalskih interesov z drugimi zasebnimi interesi stalnica.

Izjava

Izravnalni ukrep, ki ga je izreklo kulturno ministrstvo, moramo tako razumeti kot kapitalski ekvivalent dediščine.

Izjava

Dediščina pa je v očeh oblasti in investitorjev v večini zgolj ovira pri doseganju svojih ciljev

Izjava

Kaj se torej lahko naučimo iz prenove Kolizeja, propadlega projekta obnove kulturne dediščine? Kosec zaključuje.

Izjava

Vir fotografij v prispevku: Elaborat lokacijske preveritve - Kolizej, str. 34, MOL, 2021

Glasbena podlaga: Predstavitveni video Palais & Villa Schellenburg - Ljubljana

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness