Krepko nagnjena vaservaga
Na včerajšnjem referendumu o spremembi Zakona o vodah se je velika večina volivcev izrazila proti spremembi. Udeležba je po trenutnih podatkih znašala 46,15 odstotka volilnih upravičencev, kar znaša približno 780 tisoč glasov, od teh pa je bilo proti spremembi zakona dobrih 86 odstotkov oziroma 677 tisoč ljudi. Na kratko obnovimo spremembe, ki jih je predlagalo ministrstvo za okolje. V Zakonu o vodah bi k členu 37 dodali še nekaj izjem, ki omogočajo pridobitev dovoljenja za gradnjo objektov na priobalnih zemljiščih oziroma gradnjo objektov, ki sicer ne potrebujejo gradbenega dovoljenja. Posebej izpostavimo možnost gradnje objektov v javni rabi, med katere nekoliko protiintuitivno spadajo restavracije, hoteli in trgovski centri. Prav tako pa bi s spremembo zakona vlada izgubila pravico do krčenja priobalnega pasu v naseljih, s čimer bi bila tam onemogočena gradnja industrijskih in stanovanjskih objektov.
Ne gre pa spregledati, da je včerajšnji rezultat poleg nasprotovanja zakonu tudi izraz nasprotovanja vladi. Komentira Gorazd Kovačič s Filozofske fakultete.
Minister za okolje Andrej Vizjak je v odzivu na preštete glasove zavrnil možnost odstopa. Po njegovem mnenju je šlo pri kampanji proti za manipulacijo volivcev, saj naj bi spremembe zakona gradnjo ob priobalnih zemljiščih pravzaprav omejevale.
Pri referendumski kampanji je bila v ospredju civilna iniciativa Gibanje za pitno vodo, v katero se je združilo več okoljevarstvenih organizacij, pa tudi nekatere druge, prav z namenom zavrnitve dotičnega zakona. Vlada svoje kampanje ni vodila zaradi odločitve ustavnega sodišča o tem, da vlada ne sme voditi enostranske kampanje za ali proti nekemu referendumskemu vprašanju, temveč je dolžna državljane obveščati tako o morebitnih dobrih kot tudi slabih plateh zakona pod vprašajem. Več o tem Kovačič.
O sami organizaciji kampanje, ki je v veliki meri vključevala terensko delo prostovoljcev, več pove Alenka Kreč Bricelj z društva Smetumet, ki je bilo prav tako povezano v Gibanje za pitno vodo.
Vlada ali bolje vladne stranke so najbrž upale, da se referenduma ne bo udeležilo dovolj volivcev za doseg potrebnega kvoruma. Pogoj za to, da zakon pade, je namreč vsaj približno 340 tisoč glasov proti. Bodisi namenoma bodisi po pomoti je bila volilna pravica skorajda odvzeta oskrbovancem v Domovih za starejše občane, krajše DSO, ki bi želeli glasovati po pošti. Ministrstvo za delo je namreč v DSO-je poslalo navodila za tovrstno glasovanje zgolj 12 ur pred iztekom roka za oddajo glasov. V pomoč starejšim so se odzvali taksisti s prostovoljnim prevažanjem oskrbovancev v DSO in starejših invalidov na volišča. Več o tem Janko Belopavlovič, podpredsednik Sindikata taksistov pri Sindikatu delavcev prometa in zvez.
Poleg birokratskih ovir so nekatere volivce, tako pravi Belopavlovič, presenetile tudi fizične.
Na prvi pogled se mogoče zdi presenetljivo, da je predsednik države Borut Pahor dozdevno prekinil s svojo tradicijo prikimavanja idejam SDS in tokrat glasoval proti. A po drugi strani se je Pahor izrazil šele v nedeljo, ko je bilo že malodane jasno, v katero smer je nagnjena vaservaga. Več o tem Kovačič.
Udeležba na referendumu je bila retrospektivno precej visoka. Nazadnje se je toliko oziroma več ljudi referenduma udeležilo leta 2007, ko so se državljani odločali o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, še pred tem pa leta 2003, ko je bila na mizi odločitev o vstopu v Evropsko unijo in zvezo NATO. Za vstop v NATO je takrat glasovalo približno 637 tisoč ljudi, torej približno 40 tisoč manj, kot jih je nasprotovalo spremembi Zakona o vodah. Omenimo še, da je proti Zakonu o vodah glasovalo več ljudi, kot jih je na zadnjih državnozborskih volitvah podprlo 5 največjih parlamentarnih strank skupaj, torej tudi več, kot jih je podprlo stranke trenutne vlade, in skoraj dvakrat toliko, kot jih je na predsedniških volitvah istega leta* podprlo trenutnega predsednika države.
*leta 2017
Dodaj komentar
Komentiraj