Lista neodvisnih arhitektov
Tekma ljubljanskih lokalnih volitev se vedno bolj zaostruje. Za zdaj so znani štirje kandidati za županjo, med njimi Zoran Janković, SDS-ov kandidat Igor Horvat, NSi-jeva Mojca Sojar in Vesnina Jasminka Dedić. Ob tem pa se – morda manj odmevno – odvija tudi kampanja za stolčke v mestnem svetu. Danes so svojo namero za kandidaturo izrazili v Listi neodvisnih. Predstavili so 20 kandidatov in kandidatk za mestne svetnike, županskega kandidata pa nimajo. Ker gre za nestrankarsko listo, morajo za nastop na volitvah zbrati 1000 podpisov.
V Listi poudarjajo, da se oblast že predolgo ni menjala in da želijo poseči v dosedanje prakse mestne oblasti, ki bolj služijo tujemu kapitalu kot lastnemu prebivalstvu. Namen kandidature predstavi nosilec liste, arhitekt Arne Vehovar.
Lista neodvisnih prvenstveno jezdi na kritičnih stališčih do dosedanje mestne oblasti Zorana Jankovića.
V izjavi za javnost in v programu liste izpostavljajo politično neodvisnost in nevpletenost članov v obstoječe politične stranke. Vseeno pa ne izključujejo možnosti sodelovanja s strankarskimi opozicijskimi svetniki. Povezovati in dogovarjati bi se bili pripravljeni z Levico, Vesno, Pirati ter Listo kolesarjev in pešcev, s katerimi so sprva želeli tudi skupaj nastopiti na lokalnih volitvah, vendar iz pogajanj o skupnem kandidatu na koncu ni bilo nič.
Med najpomembnejšimi točkami programa je prostorska politika mestne občine, kar je razvidno že s kandidatne liste – 12 od 20 kandidatov je namreč arhitektov. Kot so pojasnili, to omogoča hitrejše zaznavanje prostorskih problemov. V odločanje o prostorski politiki mestne občine bi morali po mnenju liste čim bolj vključiti tudi prebivalce mesta.
Pri tem opozarjajo na pomanjkanje umetniških prostorov, kjer bi se lahko po evikciji in razrušitvi Avtonomne tovarne Rog lahko sestajali meščani. Več o tem pove kandidat za svetnika, dekan Akademije za likovno umetnost in oblikovanje ter akademski kipar Alen Ožbolt.
Literarni zgodovinar Marko Juvan je prav uničenje Roga izpostavil kot prelomno pri njegovi odločitvi za sodelovanje na Listi neodvisnih.
Tretjega septembra so predvsem mladi – nekaj je tudi bolj izkušenih skvoterjev – zaradi pomanjkanja participativnih prostorov za proste kulturne dejavnosti zasedli zapuščeno zgradbo na Linhartovi cesti 43. Nastala je Participativna ljubljanska avtonomna cona. V Listi neodvisnih poudarjajo željo za sodelovanje s PLAC-em in njegov nadaljnji obstoj.
Verjetno je vsakemu občanu Ljubljane znana nočna mora, ki sliši na ime Ljubljanski potniški promet ali, pogovorno, trola. Pod vladavino Liste neodvisnih bi se Ljubljani obetala renesansa enega starejših načinov prevoza.
Pri tem bi se borili tudi za zmanjšanje oziroma otežitev uporabe najnevarnejših prevoznih sredstev na ljubljanskih ulicah – električnih skirojev. Podrobneje o nadlogi spregovori kandidatka Apolonija Simon, ravnateljica Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana.
Kot kaže, bo čas za podrobnejše načrte delovanja po morebitni izvolitvi. Ne glede na to, kako visokoleteče naloge so si zastavili, je Vehovar razkril načrtovane načine doseganja ciljev.
Kot možno strategijo za izvedbo programskih ciljev Vehovar omenja tudi letne referendume o prostorski politiki in mestnem proračunu.
Preden bodo lahko nastopili na volitvah, neodvisne čaka tesna bitka s časom in papirologijo. Kot so pojasnili, so sicer nekaj podpisov že zbrali. A vseeno morajo do četrtka zbrati kar 1000 overjenih podpisov. Zbiranje poteka med uradnimi urami na upravnih enotah Bežigrad in Tobačna.
Brez volilne pravice v Ljubljani sta vajenec Jan in Lucija.
Vir slike: osebno delo
Dodaj komentar
Komentiraj