Litvansko-beloruski migrantski šah
Litva je na Meddržavno sodišče vložila tožbo proti Belorusiji. Obtožuje jo kršitve mednarodnega prava z domnevnim organiziranjem tihotapljenja migrantov čez skupno mejo in za nastalo škodo zahteva odškodnino. Kot je v ponedeljek sporočilo litvansko zunanje ministrstvo, se primer osredotoča na domnevno kršitev Protokola Združenih narodov proti tihotapljenju migrantov po kopnem, morju in zraku s strani Belorusije. Tožbo je Litva na Meddržavno sodišče vložila po neuspelih prizadevanjih za razrešitev spora z dvostranskimi pogovori. Litvansko zunanje ministrstvo med drugim trdi, da poseduje dokaze, ki kažejo na neposredno vpletenost beloruske države v organizacijo tokov beguncev in migrantov, vključno s porastom letov z Bližnjega vzhoda, ki jih opravljajo beloruske državne letalske družbe. Litva beloruskim oblastem očita, da so beloruske varnostne sile številne osebe pospremile do meje z Litvo in jih prisilile v nezakonito prečkanje. Prav tako beloruske varnostne sile obtožujejo, da nočejo sodelovati z litvanskimi mejnimi službami pri preprečevanju nezakonitih prehodov. Več o ozadju litvanske tožbe pove sogovorec Rytis Satkauskas, strokovnjak za mednarodno pravo in partner v odvetniški firmi ReLex.
Težavnost tožbe je večplastna, v prvi vrsti pa jo otežuje predvsem dejstvo, da gre za kontinuiran konflikt, ki se nadaljuje že vse od leta 2021. Sodišče bo tako sprva odločalo, ali je Litva sploh upravičena do uporabe dotičnega sodišča za reševanje spora z Belorusijo.
Za pričetek sodnega postopka je tako pomembno, da Meddržavno sodišče odobri vloženo tožbo Litve. Več pojasni Satkauskas.
Kot razloži sogovorec, sta primarna cilja tožbe zaustavitev beloruskega kršenja Protokola Združenih narodov proti tihotapljenju migrantov po kopnem, morju in zraku ter povrnitev škode in stroškov za gradnjo mejne ograje.
Velik del tožbe predstavlja tako imenovana beloruska instrumentalizacija migrantskih tokov. Evropska komisija jo je v svojem predlogu reforme schengenskega zakonika o mejah opredelila kot situacijo, v kateri tretja država aktivno spodbuja ali omogoča nezakonita gibanja migrantov proti zunanjim mejam Evropske unije z namenom destabilizacije unije in njenih držav članic. V primeru meje med Evropsko unijo in Belorusijo instrumentalizacija migracij pomeni, da beloruske oblasti migrante načrtno usmerjajo oziroma silijo v prečkanje meje z namenom destabilizacije države, vplivanja na njena dejanja in pridobitve gospodarskih ali političnih koncesij od nje. Sume instrumentalizacije migrantskih tokov v primeru Belorusije komentira tudi sogovorec.
Čeprav se obtožbe o beloruski instrumentalizaciji vrstijo, je tovrstno prakso zaenkrat še težko dokazati. Pravzaprav ne obstajajo veljavni kriteriji za oceno sovražnih namenov tretje države za destabilizacijo Evropske unije in njenih držav članic. Prav tako ni mogoče nedvoumno določiti, kdaj bi lahko določeno dejanje spodkopalo delovanje države. Takšno pomanjkanje pravne jasnosti pušča manevrski prostor političnim sporom glede možnosti umestitve določene situacije na mejah v kontekst instrumentalizacije. Zagato pokomentira tudi sogovorec.
Ena od posledic tovrstne nejasne opredelitve bi lahko torej bila tudi diferenciacija obravnave prihajajočih migrantov iz tretjih držav na nacionalni ravni. Vendar pa bi litvanska tožba lahko predstavljala potrebno dokazno gradivo za demonstracijo instrumentalizacije gibanja migrantov, katere je osumljena Belorusija, razmišlja Satkauskas.
Litva si z Belorusijo deli približno 679 kilometrov dolgo mejo. O gradnji mejne ograje je po podatkih Centra za vzhodnoevropske študije začela govoriti že leta 2014. Dela so se zaključila leta 2023, ko so bili poleg 529 kilometrov štiri metre visoke ograje na meji z Belorusijo in 356 kilometrov bodeče žice nameščeni tudi elektronski nadzorni sistemi. Za namene mejne infrastrukture na beloruskem odseku je skupaj porabila 152 milijona evrov. Ozadje gradnje mejne ograje pojasni sogovorec.
Visoka in trdno zastražena meja predstavlja simbol hladnih odnosov med državama. Ti so se stopnjevali zlasti leta 2021, ko je na meje Litve, Poljske in Latvije iz Belorusije začelo prihajati povečano število ljudi – večinoma z Bližnjega vzhoda in Afrike. Na letališču v Minsku je pristalo več prostornih letal iz Bagdada in Istanbula. Beloruski neodvisni novinarji so ob svoji takratni preverbi letališča trdili, da je bila večina potnikov, ki so prispeli iz Iraka in Turčije, moških, starih od 30 do 50 let, ki sta jih pričakali dve potovalni agenciji. V imenu nenadzorovanih prehodov je latvijska vlada od 10. avgusta 2021 za tri mesece razglasila izredne razmere na štirih obmejnih območjih, s čimer je uvedla nova pravila o upravljanju migracij. Kakšna je siceršnja praksa ravnanja z migranti v Litvi, natančneje pojasni Satkauskas.
Če bo Meddržavno sodišče litvansko tožbo sprejelo v svojo pristojnost, bo to velik korak naprej ne zgolj za sankcioniranje beloruskih dejanj, temveč tudi za razumevanje in ustrezno postopanje v primeru tovrstnih praks v prihodnosti. Gre namreč za bojevanje dveh držav. Prva za doseganje svojih ciljev na meje pošilja nedolžne skupine ljudi, druga pa pred temi ljudmi gradi zid in jih odriva nazaj v nemogoče razmere.
OFFsajd je pripravila vajenka Izabella, zraven je posedal Tilen.
Komentarji
Od kdaj se RŠ-u zdi problematično, da neka država ne pušbaka migrantov, ampak jih pusti naprej v eu? O grda grda Belorusija ker pošilja naprej nedolžne ljudi, ki itak hočjo v Eu, in o boga EU, ker ji Belorusija nagaja?! Sam tko probajte konsiderat opcijo, da je tuki Litva bad guy.
oh grozna eu zakaj samo ne omogoči neomejenega prihoda vseh ki si ga želijo ker to definitivno nima rušilnih posledic za ekonomsko kulturno in družbeno življenje znotraj evropskih držav
Rasizem je postal sestavni del apr oddaj. Ne kritika rasizma. Njegovo razpihovanje in širjenje. A to zdaj uredniki spuščajo čez? Katastrofa...
kakšen rasizem nekaj, a si retardirana
Ampak nabeloruski meji je pa res treba migrante ustavit. Tudi šovinist nisem, majke mi, samo branim naše ženske.
Komentiraj