Ljudstvo o neonacistih
Neonacistična mladina je po objavi posnetka, na katerem so osebo, za katero pravijo, da je migrant, privezali na drog, nase in na svoja rasistična stališča znova opozorila v petek. V središču Ljubljane je shod organizirala samooklicana Slovenska obrambna straža, krajše SOS. Na shodu se je zbralo okoli 50 zamaskirancev, ki so dvigali desnice, nosili zastavo z esesovsko lobanjo in pozivali k tako imenovani remigraciji. Policija je neprijavljen shod varovala, v izjavi za Slovensko tiskovno agencijo po protestu pa so s policije sporočili, da na shodu niso obravnavali nobene kršitve in nikogar niso pridržali.
Vodja poslanske skupine koalicijske Levice Matej Tašner Vatovec je danes vlado pozval, naj preko ministrstva za notranje zadeve postavi bolj jasne in omejujoče usmeritve glede obravnavanja shodov skupin, ki odkrito izražajo poveličevanje nacifašizma in katerih namen je javno spodbujanje in razpihovanje sovraštva. Poleg tega je vlado pozval, naj preko ministrstva za pravosodje pristopi k pripravi posodobitev kazenskega zakonika, ki bodo kot kaznivo dejanje opredelile in prepovedale uporabo nacifašističnih simbolov.
Policija je že po objavi videa sporočila, da jim je identiteta nekaterih SOS-ovcev znana, a da posnetke še preiskujejo v smeri ugotavljanja in potrjevanja elementov za sum, da so storjena uradno pregonljiva kazniva ravnanja z elementi javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Na naša vprašanja, zakaj petkovega shoda na enaki podlagi, torej po Kazenskem zakoniku, niso preprečili, nam s policije do zaključka redakcije niso odgovorili. Celoten odziv policije pa lahko strnemo v ponavljanju tega, da straže ali podobne oblike samoorganiziranja z namenom, da bi občani sami opravljali naloge državnih organov, predstavljajo varnostno tveganje in negativno vplivajo na občutek varnosti, četudi ne predstavljajo vedno kaznivega dejanja. Zato v policiji njihovemu ustanavljanju »nasprotujejo«.
Nato smo stopili do ljudstva na ljubljanskih ulicah. Policija je namreč trditve o nasilju migrantov, na katerega se v poskusu upravičevanja lastnega rasizma sklicujejo v SOS-u in v delu Slovenske demokratske stranke, vedno postavila na laž. Zanimalo nas je, ali ljudstvo lažem o vse večjem nasilju migrantov verjame in kaj meni o organiziranju neonacističnih skupin.
Gimnazijec Andraž meni, da neofašistični shod ni bil upravičen.
Če bi bil na mestu policije, shoda ne bi dovolil, dodaja.
Študentka anglistike Vita se strinja, da shoda ne bi smeli dovoliti.
Glasbenik Martin je prepričan, da organizacija straž sama po sebi ni napačna ideja, če straž ne sestavljajo skrajni desničarji.
Martin pove tudi, zakaj bi SOS bilo treba ustaviti.
Inženir Tadej temu nasprotuje in pravi, da fantje iz SOS-a ne predstavljajo večje varnostne grožnje.
Vita meni, da so družbena omrežja osrednji način za širjenje ksenofobične in rasistične propagande, in ugotavlja, zakaj je protimigrantska propaganda uspešna.
Zakaj in kako propaganda o domnevni nevarnosti migrantov sploh deluje? Muzikolog Lucas:
Andraž meni, da migrantov ne moremo obsojati, saj smo za to, da prihajajo v Evropo, krivi sami.
Aleš ne ve, kako bi se opredelil do laži o migrantih, ki jih širijo desničarji.
Tadej spregovori o svojih pozitivnih izkušnjah na Metelkovi.
V odgovoru študenta ekonomije Tomaža je več ksenofobije.
Upokojenec Mladen v podobnem tonu razlaga, da naši običaji niso skladni z običaji migrantov.
Vita pravi, da se zaradi migrantov v Ljubljani ne počuti bolj ogroženo, kot se je pred njihovim prihodom.
Za konec ilustratorka Liljana, ki problem ksenofobije do migrantov poveže s kapitalizmom.
S Policijske uprave Ljubljana so na naša vprašanja odgovorili v četrtek, 13. junija. Odgovore objavljamo v celoti:
V povezavi z vašimi vprašanji pojasnjujemo, da so policisti Policijske uprave Ljubljana na podlagi razpoložljivih podatkov in informacij ter skladno s predhodnimi izkušnjami ob upoštevanju usmeritev pripravil načrt varovanja neprijavljenega javnega shoda, ki se ga je udeležilo okoli 70 oseb.
Policisti so ves čas shoda le-tega varovali, torej zagotavljali javni red ter zagotavljali uresničevanje ustavno zagotovljenih pravic do svobode izražanja ter do mirnega zbiranja in javnih zborovanj. Pomembno je poudariti, da so vsi shodi, prijavljeni ali neprijavljeni, za policijo legitimni. Policisti so pri varovanju upoštevali načelo taktičnega preudarka in načelo sorazmernosti, zagotavljali pravico do izražanja mnenja udeležencev shoda ter preprečevali množične ali hujše kršitve javnega reda. Hkrati so že med shodom zbirali obvestila tudi o drugih zaznanih kršitvah po Zakonu o javnem zbiranju in nedovoljeni uporabi pirotehničnih izdelkov. Za omenjene kršitve policija nadaljuje z zbiranjem obvestil.
Na splošno pojasnjujemo, da so neprijavljeni shodi kljub legitimnosti izredno občutljivi, ker je stopnja nepredvidljivosti izredno povečana, še posebej, kadar gre za aktivistične skupine, ki organizirajo shode ali anti-shode, čemur smo prilagodili tudi naše delo. V teh primerih gre praviloma za organizirane aktivistične skupine, ki delujejo usklajeno, da bi dosegli svoje cilje. Odzivi na delovanje policije praviloma niso spontani, temveč usklajeni in vnaprej organizirani. Usklajeno delovanje aktivističnih skupin zahteva usklajeno delovanje policije. Ob zavedanju navedenih okoliščin in dejstev so policisti spremljali zbiranje in aktivnosti udeležencev shoda.
Po vnaprej pričakovanem scenariju so se zbrali na Prešernovem trgu v Ljubljani in po začetku shoda tudi z uporabo pirotehnike – bakel izvajali svoj program, namen pa je bilo obveščanje javnosti z nestrinjanjem politike priseljevanja in proti »migrantskemu kriminalu« ter v nadaljevanju z razdeljevanjem plinskih razpršilcev ženskam, ki bi lahko bile žrtve kaznivih ravnanj.
Ob zavedanju legitimnosti shodov in pomena demokratičnosti in pluralnosti družbe smo pri načrtovanju ukrepov zasledovali usmeritve ministrice in ministra, glede proaktivne vloge države in posledično policije pri zagotavljanju pravice do mirnih protestov. Z izvedenimi ukrepi smo zagotavljali uresničevanje z ustavo zagotovljenih pravic do svobodnega izražanja ter do mirnega zbiranja in javnih zborovanj.
S prisotnostjo policistov na kraju in sorazmernim stopnjevanjem ukrepov, upoštevajoč sprotne varnostne razmere, smo ves čas shoda zagotavljali varno in učinkovito izvajanje policijskih nalog, tako pri varovanju javnega shoda, kot pri vzdrževanju javnega reda in miru, ko je bil le-ta z uporabo pirotehnike kršen, ni pa prišlo do hujše ali množične kršitve javnega reda in miru.
Na splošno pojasnjujemo še, da so temeljne naloge policije zagotavljanje varnosti, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev pravne države. Če je zbiranje mirno in udeleženci niso nasilni, mora policija pokazati določeno stopnjo tolerance, čeprav je shod neprijavljen ali zanj ni bilo pridobljeno dovoljenje (kadar se to zahteva) – toleranco mora pokazati ne le v zvezi z uporabo sile, ampak tudi pri nadziranju javnega shoda in kaznovanju ter drugačnem ukrepanju po shodu.
Obenem so - kot je poudarilo Ustavno sodišče RS - za pravico do mirnega zbiranja še posebej pomembni neorganizirani oziroma spontani shodi, katerih razvoj je omogočil tudi razvoj novih tehnologij in komunikacijskih kanalov. Spontani shodi so element zdrave demokracije, države pa morajo zagotoviti ustrezne in razumne ukrepe za njihovo omogočanje in varstvo, na enak način, kot to velja za vnaprej načrtovana zbiranja.
Dodajamo, da smo po objavi prvega posnetka t. i. skupine SOS na socialnih omrežjih zavarovali podatke in zbiramo obvestila zaradi suma kaznivega dejanja »Javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti« po čl. 297/III KZ-1. Policisti nadaljujejo z aktivnostmi v okviru predkazenskega postopka skladno z usmeritvami Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani. Kot že omenjeno, pa tudi za konkretni dogodek oziroma shod policija nadaljuje z zbiranjem obvestil in bomo v primeru zaznanih in podanih vseh elementov kaznivih ravnanj ukrepali skladno z zakonodajo.
Dodaj komentar
Komentiraj