Na pomoč energetiki
Čeprav trenutno svet v primežu ponekod celo rekordnega vročinskega vala in njegovih neprijetnih posledic diha na škrge, se hladnejši meseci neusmiljeno bližajo. In z njimi tudi novi problemi v obliki oskrbe z energijo. Letos bo to zaradi ruske invazije v Ukrajini za evropske države dodaten izziv, saj je Rusija državam Evropske unije lani zagotavljala kar 40 odstotkov zemeljskega plina, ki so ga porabile.
Nemčija, nosilka evropske krone, je že pred zimo postala lastnica družbe Uniper, ki je največja nemška uvoznica ruskega plina. Država bo pridobila 30 odstotkov delnic podjetja, ki bo ostalo v večinski lasti finskega energetskega konglomerata Fortum. Nemčija pa bo za bailout Uniperja, ki je bil že dolga leta nekakšna slaba banka nemške energetike, porabila okrog 15 milijard evrov. Podjetje se je v nezavidljivem položaju znašlo zaradi visokih cen energentov, sankcij proti Rusiji in omejitev dobav plina iz Rusije, zaradi svoje dolgoročne energetske politike pa se je v težavah znašla kar celotna Nemčija.
Nemčija se je v zadnjem desetletju počasi oddaljevala od jedrske energije – s koncem letošnjega leta bi po zakonu iz leta 2011 morale ugasniti zadnje jedrske elektrarne. Bolj počasi je zapirala termoelektrarne, ukinitev uporabe premoga pa je načrtovala do leta 2030. Od tega je nemška vlada spričo ruske invazije odstopila in začela s ponovnim odpiranjem že zaprtih termoelektrarn. Težišče nemškega energetskega poslovanja se je pred vojno v Ukrajini pomikalo proti izrabi zemeljskega plina – odraz tega je bila tudi izgradnja plinovoda Severni tok 2. Pred ruskim napadom na Ukrajino je Rusija Nemčiji zagotavljala kar 55 odstotkov vse porabe plina. Trenutno naj bi Rusija Nemčiji zagotavljala le še okrog četrtino plina, ki ga porabi.
Največji uvoznik ruskega plina v Nemčijo je podjetje Uniper. Pred desetimi dnevi je Harald Seegatz, namestnik predsednika nadzornega odbora podjetja, dejal, da bi lahko podjetje postalo insolventno v nekaj dneh in na pomoč ne more čakati več tednov. Nemška vlada se je odzvala promptno in pripravila načrt bailouta Uniperja, o katerem se je morala dogovoriti še s Finci. Nemška država bo pridobila 30 odstotkov Uniperjevih delnic. Preden lahko nemška vlada izvrši reševanje Uniperja, potrebuje še potrditev Evropske komisije, Uniperjevih delničarjev in naložbeno bonitetno oceno agencije Standard and Poors.
Uniper ni nikoli slovel kot močno podjetje – zaradi visoke odvisnosti njegovega poslovanja od tujih cen plina. Uniper je düsseldorfsko podjetje, ki je nastalo leta 2016 iz dela podjetja za električne storitve E.ON, ki se je ukvarjalo z uvozom fosilnih goriv. Pomen Uniperja za vsakdan Nemcev opiše Thorben Janousch, ekonomist iz Stuttgarta.
Zaradi odvisnosti od cen energentov, ki jih uvaža, in obveze, da mora Uniper porabnikom plin zagotavljati po fiksnih cenah, je tudi eno prvih podjetij, ki se je z višanjem cen energentov znašlo v težavah. Uniperjev glavni dobavitelj ruskega plina Gazprom mu je namreč zmanjšal količino redne dobave, zato mora nemški uvoznik plin kupiti po višjih cenah od podjetij iz Norveške, Nizozemske, Združenih držav Amerike in Katarja. Sogovornik podrobneje razloži, zakaj Uniper potrebuje državno pomoč in kaj to pomeni za nemške prebivalce.
Državno reševanje Uniperja je razdeljeno na dva dela. Prvi je državni nakup 30 odstotkov Uniperjevih delnic v vrednosti 267 milijonov evrov, za kar je vlada kanclerja Olafa Scholza že pridobila soglasje Uniperjevega večinskega lastnika, finskega energetskega velikana Fortum. Podjetju bo država zagotovila 7,7 milijard evrov kapitala s pomočjo finančnih instrumentov, poleg tega pa bo prek državne banke KfW zagotovila še dodatnih 7 milijard evrov kredita. Celotno reševanje Uniperja bo torej Nemčijo stalo okrog 15 milijard evrov.
Zaradi nujnosti pridobitve preostalih dovoljenj od Evropske komisije in agencije S&P je uspešnost vladnega reševanja Uniperja verjetna, ne pa gotova. Po bailoutu bo lahko Uniper zato, da bi izboljšal poslovanje, odstopil od obveze zagotavljanja toplote porabnikom po fiksnih cenah. To pomeni, da bodo cene toplotne energije v Nemčiji poskočile. Toda kancler Olaf Scholz je z znamenitimi besedami nemško ljudstvo že hitel miriti, da cene bailouta ne bo prenesel na njegova pleča.
Praktičen pomen odločitve nemške vlade za posamezna gospodinjstva oceni sogovorec.
Več kot očitno je, da nemška politika približevanja zemeljskemu plinu in oddaljevanja od nuklearne energije v trenutnih mednarodnopolitičnih razmerah ni obstojna niti na kratki rok. Nemčija je že pričela s povečevanjem pridobivanja premoga, energetskega sredstva, ki ga je že opuščala. Čeprav nemška vlada pravi, da je uporaba premoga zgolj začasna, je jasno, da mora znova analizirati in posodobiti svoj energetski načrt. Kot pove Thorben Janousch, vlada namerava podaljšati delovno dobo preostalih treh jedrskih elektrarn, ki bi jih po zakonu iz leta 2011 morali zapreti do konca leta.
Trenutna energetska kriza spodbuja tudi javno debato o nemški energetski strategiji. Enotna si ni niti koalicija socialdemokratov, liberalcev in zelenih, v kateri tako proti jedrski energiji kot tudi proti energiji fosilnih goriv deluje stranka Zelenih. Nemožnost izpolnitve okoljevarstvenih želja članov Zelenih zaradi dosedanjega investiranja nemške vlade razloži Janousch.
Čeprav je glavni argument stranke Zelenih okoljska nevzdržnost jedrske energije in fosilnih goriv, po sogovornikovem mnenju za nemško javnost glavni problem energetike predstavlja politika vlade Angele Merkel po letu 2011 in po katastrofi v Fukušimi tri leta kasneje.
Glede na razvoj dogodkov v Ukrajini, kjer so vojaški premiki vse počasnejši, se zdi, da so se pravila globalne energetike šele začela spreminjati in da Uniper še zdaleč ni zadnje evropsko energetsko podjetje, ki bo potrebovalo državno intervencijo.
Dodaj komentar
Komentiraj