Mesto v parku, mesto v dreku
V zadnjem avgustovskem lokalnem OFFsajdu se javljamo iz Velenja. Novembra lani je Mestna občina Velenje objavila izhodišča za pripravo sklepa o spremembah in dopolnitvah Ureditvenega načrta začasne deponije. Ta na območju Škalskega jezera predvideva gradnjo novih prostorov družb Karbon, PUP, PUP Saubermacher in Dinos ter razširitev zbirnega centra. Škalsko jezero je najvzhodnejše od treh Šaleških jezer. Od mestnega jedra Velenja je oddaljeno približno kilometer.
Lastnik vseh podjetij, ki naj bi na območju dobila nove prostore, je bil lokalni magnat Tomaž Ročnik. Konec lanskega leta je bil Ročnik pravnomočno obsojen tudi na zaporno kazen v primeru propadlega celjskega podjetja Klasje. Ročnik, ki je širši slovenski javnosti v zadnjem času najbolj znan po brodolomu njegove jahte na Krku konec letošnjega junija, je del premoženja po poročanju portala Necenzurirano pred zasegom uspel rešiti in ga prenesel, denimo na svojo hčer Zalo Ročnik. Mestna občina Velenje je podjetju Karbon, katerega direktorica je Zala Ročnik, leta 2021 prodala 4,3 hektara veliko območje ob Škalskem jezeru, ki ga danes pretežno prekriva gozd.
Na območju v neposredni bližini gradbišča tretje razvoje osi oziroma avtoceste med Koroško in Velenjem je šest gradbenih parcel, kjer Ročnikova podjetja predvidevajo zbiranje in predelavo nenevarnih in nevarnih odpadkov ter izvajanje dejavnosti zbiranja in razgradnje vozil. Prebivalci in prebivalke naselja Stara vas, ki meji na parcelo podjetij, povezanih s Tomažem Ročnikom, so se zaradi slutnje degradacije območja povezali v Prvo razvojno iniciativo Stara vas. V civilni iniciativi gradnji deponije komunalnih odpadkov nasprotujejo, saj bi ta stala manj kot 100 metrov od najbližjih hiš, poleg tega pa bi med gradnjo podrli gozd, ki je zadnja naravna pregrada do bodoče avtoceste. Član civilne iniciative in arhitekt Gregor Gojević razloži, da je na območju ob Škalskem jezeru že deponija komunalnih odpadkov in da se bi ob gradnji novega projekta območje, namenjeno zbiranju in predelavi odpadkov, močno povečalo.
Območje treh jezer Šaleške doline, ki so nastala zaradi ugrezanja kot posledica izkopavanja lignita, je bilo v osemdesetih letih zaščiteno kot gozdna površina s posebnim pomenom. V začetku novega tisočletja je občina namensko rabo nekaterih parcel ob Škalskem jezeru začela spreminjati v površine za gospodarsko infrastrukturo. Zdaj so se tovrstne površine še razširile. Jezera so osrednja rekreacijska in parkovna površina v bližini mesta, poleg tega pa nudijo zavetje več rastlinskim in živalskim vrstam. Po stališču civilne iniciative je območje neprimerno že za obstoječo deponijo komunalnih odpadkov, z gradnjo nove pa bi lahko Ročnikova podjetja v prostor vnesla tudi nevarne odpadke.
Z Mestne občine Velenje odgovorov na novinarska vprašanja do zaključka redakcije nismo prejeli. Na okrogli mizi o pomenu gozdnih območij, ki jo je konec junija na pobudo civilne iniciative organiziralo Kulturno izobraževalno društvo Comadres, pa je vodja Urada za urejanje prostora na velenjski občini Branka Gradišnik dejala, da je območje treba preoblikovati zaradi bližine hitre ceste in da je to namen občine že dlje časa.
izjava
A gradnja nove deponije komunalnih odpadkov na tem območju ne bi bila mogoča, če Mestna občina Velenje z županom iz vrst Socialnih demokratov Petrom Dermolom na čelu parcele leta 2021 ne bi prodala podjetju, ki je povezano z Ročnikom, saj je ureditveni načrt nastal ravno na pobudo podjetja Karbon. Dermol je na okrogli mizi dejal, da so Ročniku zemljišče prodali, ker je bil edini ponudnik, in da kot župan nima moči, da bi občina z njim prekinila sodelovanje.
Mestna občina Velenje z nekoč sedmim najbogatejšim Slovencem Tomažem Ročnikom sicer sodeluje že več desetletij. Njegovo sodelovanje z velenjskimi župani iz stranke Socialni demokrati se je začelo ob prelomu tisočletja s Srečkom Mehom, nadaljevalo s pokojnim Bojanom Kontičem, sedaj pa z njim sodeluje še Dermol. Mestna občina Velenje je nekdanje Ročnikovo podjetje PUP Velenje, katerega večinski lastnik je podjetje Presta Prestiž, njegova direktorica pa Zala Ročnik, leta 2014 tudi rešilo pred propadom tako, da mu je predčasno nakazala 800 tisoč evrov.
Potem ko so se krajani Stare vasi organizirali v civilno iniciativo, jim je župan Dermol dejal, da neupravičeno skačejo v zrak, saj da gre pri ureditvenem načrtu le za nekakšne skice. V podobni maniri je svoja stališča zagovarjal tudi na okrogli mizi.
Gregor Gojević iz Prve razvojne iniciative Stara vas županu odgovarja, da ne gre le za skice, temveč za uradni dokument o pričetku postopka. V Stari vasi so zaradi istega investitorja podobno pred leti že posekali gozd Rakova goša, ki je sedaj zaraščen s trnjem.
Gradbeni poseg takšnega obsega sicer ne bi bil prvi na območju treh Šaleških jezer. Lani spomladi so na obali Velenjskega jezera s koncertom skupin Joker Out in Siddharta otvorili prireditveni prostor Vista, ki lahko sprejme do 30 tisoč ljudi. Oder, ki stoji neposredno ob jezeru, je zgrajen tako, da zvok uhaja proti vodi. Na otvoritvi je ob začetku nevihte bobnarja skupine Joker Out skoraj odpihnilo z odra, Siddharta pa na koncu sploh ni nastopila. Na prizorišču je letos potekal tudi festival MetalDays, a so ga prekinila neurja.
Velenje je bilo v Jugoslaviji zasnovano kot mesto v parku z veliko industrijsko cono med Velenjem in Šoštanjem. Nedavni infrastrukturni projekti v velenjski občini so zato v popolnem nasprotju z urbanistično in arhitekturno zasnovo samega mesta, meni Gojević.
Nova deponija bi močno poslabšala kvaliteto življenja, saj naj bi mimo Stare vasi peljala avtocesta, gozd, ki bi ga zaradi deponije podrli, pa je edini preprečevalec hrupa. Prva razvojna iniciativa Stara vas bo zaradi spornosti projekta po potrebi odšla tudi na sodišče, v skrajnem primeru pa so gozd pripravljeni braniti z lastnimi telesi.
V neposredni bližini načrtovane deponije več mesecev potekajo gradbena dela tretje razvojne osi oziroma avtoceste. Nekateri občani in občanke so do načrtovane trase avtoceste, ki bi peljala ob vzhodni obali Škalskega jezera, močno skeptični, saj je umeščena na ugrezninsko območje. Če bo ob jezeru zrasla še nova deponija komunalnih odpadkov, bo Velenje izgubilo eno največjih parkovnih površin. Na zelenih površinah v mestu občina tako ali tako že od lanskega leta načrtuje izgradnjo prestižnih blokov.
*Kontaktirali smo tudi podjetje PUP, katerega direktorica je Zala Ročnik, a nam do konca redakcije iz podjetja niso odgovorili
Odziv Mestne občine Velenje s sledečimi pojasnili smo prejeli naknadno.
Skladno z veljavno zakonodajo je občina pristojna za vodenje postopkov priprave novih prostorskih aktov ali njihovih sprememb. Pobudo za pripravo novega izvedbenega akta ali spremembe veljavnih aktov pa lahko poda občina ali lastniki zemljišč na določenem zaokroženem območju.
Pobudo za spremembe in dopolnitve Ureditvenega načrta začasne deponije komunalnih odpadkov je na MOV podal lastnik tangiranih zemljišč znotraj navedenega območja. Postopek sprememb se vodi (s strani MOV) skladno z veljavno zakonodajo in mora prestati vse predpisane faze na podlagi smernic in mnenj nosilcev urejanja prostora. Prav tako so bila izhodišča za pripravo sprememb in dopolnitev veljavnega prostorskega akta predstavljena vsej zainteresirani javnosti in z njihove strani pridobljene vse pobude in pripombe. Veljaven Odlok o UN začasne deponije komunalnih odpadkov se je sprejel takrat, ko se je v ta prostor dejansko umestila deponija odpadkov (ki je v zaprtju), zadnje spremembe leta 2007 pa so na to širše območje, ki vključuje tudi opuščen glinokop, locirale prestavitev PUP vrtnarije, rastlinjakov in PUP mehanizacije.
Izhodišča za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskega akta so bila v novelirani obliki predstavljena krajanom v KS v prvi polovici meseca maja 2023, prav tako je razprava o tej tematiki tekla tudi v sejni dvorani Mestne občine Velenje konec meseca maja 2023. Na podlagi podanih pripomb, pobud pa sedaj nastajajo novelirana Izhodišča, ki bodo ponovno predstavljena javnosti, o čemer bodo krajani sprotno obveščeni. Šele po uskladitvi, se bo nato pričela izdelava osnutka sprememb prostorskega akta, na katera bo potrebno pridobiti tudi vsa mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora.
Škalsko jezero in gradbišče tretje razvojne osi
Gozd na parceli podjetij povezanih s Tomažem Ročnikom in naselje Stara vas
Vir fotografij: osebni arhiv avtorja
Dodaj komentar
Komentiraj