Titov Beverly Hills
V današnjem lokalnem OFFsajdu gremo v eno najmlajših slovenskih mest – Velenje. Mesto je sleherni poslušalki Radia Študent nemara znano po revirski in socialistični zgodovini ali pa po najdlje trajajoči lokalni vladavini stranke Socialnih demokratov. Če smo v preteklem letu ali dveh Velenje omenjali v kontekstu postopnega zapiranja Premogovnika Velenje, danes obravnavamo enega največjih stanovanjskih infrastrukturnih projektov v tej mestni občini na štajerskem obrobju. Mestna občina Velenje je v začetku lanskega poletja objavila arhitekturni natečaj za pozidavo največje zelenice na obrobju mestnega jedra.
Na slabih sedmih hektarjih današnje zelenice je bil še pred nekaj leti nasad jablan, s katerim je upravljala Kmetijska zadruga Šaleška dolina. Po večletnem pravdnem postopku med občino in zadrugo je sodišče območje nad Rdečo dvorano in avtobusno postajo, ki ga imenujejo Zlati grič, prisodilo državi oziroma Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ta pa je nato lastništvo prenesel na mestno občino. Po prevzemu že iztrošenega sadovnjaka je tega Mestna občina Velenje dala posekati, saj tam sedaj načrtuje novo sosesko – med lokalnim prebivalstvom znano kot velenjski Beverly Hills. Pravdni postopek glede dobrega hektarja zemljišča sicer še ni zaključen. Občina se sklicuje na Zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ki naj bi ji dokončno omogočil pozidavo nekdanjega nasada jablan.
Gradnja večjega stanovanjskega kompleksa ob začetku ceste Velenje–Celje je bila predvidena že po osamosvojitvi, a se namembnost zemljišč v občinskih prostorskih aktih ni spremenila, razloži vodja Urada za urejanje prostora na Mestni občini Velenje Branka Gradišnik.
Prvi korak k novemu stanovanjskemu naselju v Velenju bo torej izdelava novega občinskega podrobnega prostorskega načrta. Projektant ene od nagrajenih rešitev na natečaju za ureditev območja Zlatega griča je ljubljansko podjetje DANS arhitekti. Projektirali so gradnjo 120 samostojnih stanovanjskih enot in več skupnostnih prostorov. Rešitev Dans arhitektov so na občini tudi izbrali kot izhodišče za pripravo OPPN-ja.
Zmagovalci natečaja Zlati grič, DANS arhitekti, so projekt – ob nagovoru velenjskega župana Petra Dermola – predstavili decembra lani. Po besedah velenjskega arhitekta Naceta Mohoriča pa se je natečajni proces pod vodstvom občine odvil precej neobičajno.
Zaradi neobičajnega časovnega roka in dvoumno zahtevanih kvalifikacij so na natečaj prispeli trije elaborati, od katerih sta bila zgolj dva tehnično ustrezna.
Na velenjski občini so zmagovalni projekt natečaja označili za trajnostno naravnanega. Prav tako naj ne bi izključeval naselitve nobene demografske ali socialne skupine. Sama konceptualna zasnova naselja Zlati grič naj bi sledila obliki mesta v parku, pojasni Branka Gradišnik z velenjske občine.
Trajnostnosti in sonaravnosti, po mnenju Mestne občine Velenje ključnima prvinama stanovanjskega naselja Zlati grič, pa po mnenju arhitekta Naceta Mohoriča oporeka že sama zasnova atrijskih hiš, ki so prilagojene površinam za parkiranje osebnih avtomobilov.
Kljub visokoletečim ciljem velenjske občine pri projektu stanovanjskega naselja Zlati grič ne gre za nič revolucionarnega, nadaljuje Mohorič.
Slabih sedem hektarjev zelenice, stisnjenih med celjsko vpadnico in cesto, ki vodi proti Koroški, ni edina zelena površina, ki jo nameravajo v Velenju pozidati. Ob predstavitvi izhodišč za novi OPPN so na velenjski občini predstavili še načrt pozidave večje zelenice med reko Pako in glavnim poštnim poslopjem. Na nezazidanem območju v bližini Kardeljevega trga naj bi zraslo pet sodobnih stanovanjskih blokov, ki po sedanjih načrtih obsegajo približno 200 stanovanjskih enot. To je torej že druga velika zelenica v neposredni bližini mestnega središča, ki bo kaj kmalu postala gradbišče.
Po Mohoričevih besedah je tovrstno zgoščevanje v nasprotju s konceptom mesta v parku, ki izhaja iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bilo Velenje znano kot čudež udarništva in blaginje.
Izgradnja obeh stanovanjskih kompleksov je načrtovana v prihodnjih petih letih, saj je projekt še na pilotni stopnji. Do začetka gradnje bo potrebno uskladiti še marsikateri dokument in najti morebitne investitorje.
V Velenju stanovanj kronično primanjkuje. Po besedah našega sogovorca je državno povprečje stanovanjskih enot na tisoč prebivalk in prebivalcev 430. Velenje pa je s povprečjem 370 stanovanj na tisoč prebivalcev druga najslabša mestna občina za slovenjgraško. Večina stanovanjskih blokov v mestu je bila namreč zgrajena v času socializma, po osamosvojitvi pa so gradili le še posamične stanovanjske objekte, povzame Mohorič.
Stanovanjska problematika nikakor ni tuja nobenemu slovenskemu mestu – v splošnem diskurzu o tej problematiki pa se kot najbolj krizno območje omenja Ljubljana. A primanjkljaj dostopnih stanovanj v prestolnici je pravzaprav rezultat priseljevanja iz manjših mest, v katerih je stanovanjska politika še bolj neustrezna kot tista v prestolnici. S tem lahko tudi strnemo zgodbo o velenjskem Beverly Hillsu, ki naj bi pobegle možgane privabil nazaj v mesto. Z zapiranjem Premogovnika Velenje in bližnje Termoelektrarne Šoštanj je pričakovati, da se bo iz mesta izselilo še več mladih, ki bi jim cenovno ugodna neprofitna stanovanja v Šaleški kotlini morda omogočila obstanek v dolini. A zdi se, da lokalni šerifi stremijo k prestižnejšim in višjerazrednim »rešitvam stanovanjske problematike«. Kaj, ko luksuznih stanovanj ne bo mogoče napolniti niti s pomočjo platforme AirBnB in turistov, razen če bo ob edini slovenski plaži z razgledom na termoelektrarno – na Velenjskem jezeru – vzniknila še nova bleščeča turistična infrastruktura.
Vir fotografij: Mestna občina Velenje
Dodaj komentar
Komentiraj