Na študij v tujino v karanteno

Bliža se začetek jeseni, s tem pa tudi novo študijsko leto. Mnogi tuji študenti, ki študirajo na naših univerzah, tako kljub marsikje še negotovi predstavi o poteku študijskih aktivnosti že prihajajo v Slovenijo. Prehajanje meja pa se v času, ko so v veljavi ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa, lahko izkaže za pravi podvig, sploh če študentka ali študent prihaja iz države, ki je Nacionalni inštitut za javno zdravje, krajše NIJZ, ne uvršča na tako imenovani zeleni seznam varnih držav.

Ukrepe ob prehajanju meja določa Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19, ki ga je vlada sprejela 7. junija. Prvi odstavek 9. člena določa, da se osebi, ki vstopa v Republiko Slovenijo in ima stalno ali začasno prebivališče v državah, ki niso na seznamu epidemiološko varnih držav, ali pa prihaja iz teh držav, odredi 14-dnevna karantena. Odlok sicer predvideva več izjem; 10. člen tako med drugim določa, da se tistim, ki so v Sloveniji vključeni v vzgojo in izobraževanje ali znanstveno raziskovanje, torej tudi študentom, ne odredi ukrep obvezne karantene. In kako izvajanje odloka deluje v praksi?

Rastko Veriš je študent tretjega letnika praktične matematike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in aktivni član Združenja srbskih študentov v Sloveniji. Pred začetkom študijskega leta se je v Ljubljano vračal iz Srbije, ki jo NIJZ uvršča na rumeni seznam držav. Kljub temu da bi zanj morala veljati izjema, so mu policisti na meji vročili karantensko odločbo.

Izjava

Mejni policisti so Verišu karantensko odločbo vročili kljub temu, da je ob vstopu v državo predložil vse potrebne dokumente, tudi potrdilo o vpisu, ki služi kot dokazilo o vključenosti v izobraževalni študijski proces. Z istimi dokazili se je nato obrnil na pristojne institucije, ki so ukrep obvezne karantene odpravile.

Izjava

Verišev primer se je tako razpletel ugodno, a kot opozarjajo v Združenju srbskih študentov v Sloveniji, še zdaleč ni edini tovrsten, zaznavajo jih vsakodnevno. Jasnega vzorca, komu odredijo karanteno in komu ne, ni - zdi se, da bi ga lahko povzeli z geslom televizijskega oglasa Loterije Slovenije izpred nekaj let: Oto, na loto!

Izjava

S policije so na naše vprašanje, ali so pri izdajanju karantenskih odločb za študente iz Srbije zaznali kakršnekoli težave, odgovorili pisno, citiramo: “Dogaja se, da oseba, ki pride na mejni prehod, ob vstopu v državo nima s seboj dokazil oziroma niti ne ve, da izpolnjuje pogoje za vstop brez karantene in šele kasneje ugotovi oziroma pošilja dokazila, da izpolnjuje pogoje za izjemo. V vseh primerih, ko oseba ni jasno podala dokazov za upravičenost ene od izjem za izdajo odločbe o karanteni, policist posreduje predlog Ministrstvu za zdravje, ki povratno posreduje izdano odločbo o karanteni.” Konec citata.

Nadalje so zapisali še, da se “lahko oseba odloči, če ne želi karantene, da ne vstopi v Republiko Slovenijo oziroma se vrne z ustreznimi potrdili”. Zakaj tuji študenti, ki predložijo ustrezna potrdila, vseeno dobijo odrejeno karantensko odločbo, tako ostaja neznanka, jasno pa je, da se ne bodo odločili ne vstopiti v državo, kjer se v slabem mesecu dni začenjajo njihova predavanja. Če se vseeno znajdejo pred dilemo, ali naj odidejo karanteno ali nazaj domov, čeprav so upravičeni do izjeme, pa s policije na vprašanje, kako poteka proces odpravljanja karantenske odločbe, ko je ugotovljeno, da je ta izdana neupravičeno, odgovarjajo - citiramo: “V kolikor je osebi že bila izdana odločba za karanteno, lahko oseba, v kolikor ugotovi dodatne okoliščine, ki potrjujejo izjemo do karantene, posreduje Ministrstvu za zdravje predlog za preklic karantenske odločbe.” Konec citata.

Pisno so se nam odzvali tudi z Ministrstva za zdravje. Zapisali so, da ločenih podatkov o številu izdanih karantenskih odločb za posamezne skupine prebivalstva ne zbirajo, tako da ni mogoče reči, koliko študentov iz Srbije je trenutno v karanteni. Če ocenjujejo, da jim je bila karantenska odločba vročena neupravičeno, se lahko obrnejo na Ministrstvo za zdravje, da razrešijo morebitne dileme ali sprožijo upravni spor na sodišču.

K splošni zmedi, ki vlada med srbskimi študenti, je prispevala tudi srbska ambasada v Ljubljani. Kot opozarja Veriš, je, namesto da bi situacijo poskušala razjasniti, širila napačne informacije o odrejanju ukrepa karantene.

Izjava

Prav dezinformacije so razlog, da si nekateri študenti ne upajo priti v Slovenijo, saj bi si s karanteno, ki jim je sicer ne smejo odrediti, nakopali vrsto težav, predvsem glede nastanitve, kjer bi v izolaciji preživljali štirinajst dni.

Izjava

Študentom, ki jim je odrejena karantena, je preživljanje le-te v študentskih domovih izrecno prepovedano. Kot so zapisali na spletni strani Študentskega doma Ljubljana, kapacitete v študentskih domovih niso primerne in ne omogočajo izvajanja karantenskih ukrepov. Sobodajalski trg se je, mimogrede, zelo hitro prilagodil tudi tovrstnemu povpraševanju - tako so se že pojavili oglasi, ki v najem ponujajo stanovanja, “primerna za karanteno” ...

“Talanje” karantenskih odločb vsepovprek brez ustrezne obrazložitve se sicer utegne kaj kmalu končati. Ravno danes je upravno sodišče v pritožbenem postopku odpravilo odločbo o karanteni, ki jo je slovenskemu državljanu, ki se je vračal s Hrvaške, kamor je v Šibenik odšel po ženo, invalidko 3. stopnje, in vnukinjo, izreklo ministrstvo za zdravje. Pritožnik je karantensko odločbo izpodbijal s sklicevanjem na 10. člen Odloka, ki določa tudi, da oseba, ki prehaja mejo zaradi nujnih neodložljivih osebnih opravkov in se vrača čez mejo v roku 24 ur po vstopu ter predloži ustrezno dokazilo, izjemoma ne dobi odrejene karantene. Mejni policist pa je, ker ni hotel sprejeti njegovih dokazil, vseeno izdal karantensko odločbo.

Upravno sodišče je primer sedaj vrnilo v ponovni postopek, ki bo zaključen, ko se bo karantena pritožniku že iztekla. A pomen sodbe je drugje: kot so ugotovili sodniki, je bila karantenska odločba spisana pomanjkljivo, saj ni vključevala bistvenih podatkov, kot so država, mejni prehod in ura vstopa v Slovenijo, niti razlogov, zakaj izjema, ki jo je pritožnik uveljavljal, zanj ne velja. S tem so mu kršili pravico do enakega varstva pravic. Morda bo sodba vplivala tudi na to, da pravice ne bodo kršene študentom, ki iz tujine še prihajajo na študij v Slovenijo.