Nadure v višave
Letalski promet te dni ni v najboljšem stanju. Splošna histerija glede širitve novega koronavirusa je na globalni ravni prisilila prekinitve številnih povezav, potniki pa so vse bolj - poleg že standardnih varnostnih - izpostavljeni še zdravstvenim pregledom v obliki merjenja temperature in uvajanja karanten. Podobni ukrepi so od danes prav tako v veljavi na Brniku, uradno imenovanem Letališču Jožeta Pučnika. Težave se tam niso začele z virusom - nemškim lastnikom še vedno večje preglavice povzroča propad Adrie Airways, zaradi katerega so letošnji poslovni izidi slabši od pričakovanih. Lastniki brniškega letališča Fraport Ljubljana pa so se zdaj znašli še pod plazom očitkov sindikatov. A tudi ti niso nič novega in so se pojavljali še krepko pred koronovirusom ali propadom Adrie.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, krajše ZSSS, je na današnji novinarski konferenci opozorila na neustrezen odziv inšpektorice Mojce Jaklič in inšpektorata za delo na prijave kršitev delovnopravne zakonodaje v podjetju Fraport Slovenija. Sindikat je z vodstvom podjetja v stiku že od januarja 2018, ko so jih prvič pozvali, naj čimprej odpravijo jasne kršitve zakonodaje. Leto in pol je sindikat vztrajal pri socialnem dialogu s podjetjem, potem pa julija oziroma avgusta 2019 podal prijave na inšpektorat za delo.
Fraport AG Frankfurt Airport Services Worldwide je multinacionalen koncern, ki je lastnik in upravljalec več deset letališč po celem svetu. Nemški Fraport je Aerodrom Ljubljana kupil pred šestimi leti in ima v podjetju 97,99 odstotni delež.
V začetku leta 2018 je sindikat začel opozorjati na kršitve v zvezi z delovnim časom. Zaposlenim namreč ni bilo določeno, kdaj se jim zaključi delovnik, za prekoračitev predvidenega delovnika pa niso dobili plačanega dodatka za nadurno delo. Pri tem se je podjetje zagovarjalo, da zaposleni delajo v neenakomernem delovnem času in da v primeru podaljšanja delovnika ne gre za nadurno delo. Vendar zakonodaja določa, da - če delodajalec to sporoči delavcu v predvidenem roku - nadur ni potrebno dodatno plačevati. Podjetje Fraport svojih zaposlenih ni pravočasno obvestilo o spremembi delovnika in bi jim zato moralo plačati nadure. Institut neenakomernega delovnega časa pojasni Andrej Zorko, izvršni sekretar ZSSS za pravna in sistemska vprašanja.
Sindikat je v socialnem dialogu želel urediti še vprašanje prenašanja ur delavcev preko konca referenčnega obdobje, česar po sodni praksi in zakonodaji ne bi smeli, ter doseči, da delavci ne bi delali več kot 56 ur v sedmih dneh. Konec leta 2018 je sindikatu uspelo doseči, da je Fraport Slovenija začel določati konec delovnika za vse delavce. Takrat pa bi se naj začele druge nepravilnosti. Delavcem, ki niso oddelali cele ure izven delovnika, niso želeli priznati nadur, za kar ni nobene pravne podlage.
Podjetje se več mesecev ni odzivalo na prigovarjanje sindikata, zato je ta poleti 2019 glede prej omenjenih kršitev podal prijave na inšpektorat za delo. Po prijavi je inšpektorat opravil nadzor in izdal poročilo. V poročilu je inšpektorica Mojca Jaklič vse sporne točke tolmačila v korist delodajalca, pri čemer bi naj bilo njeno tolmačenje prava sporno. S tem, da je bilo poročilo res sporno, se je strinjalo tudi vodstvo inšpektorata. V poročilu je Jaklič namreč podala mnenje, da je nedoločen konec delovnika zakonit. Po izdaji poročila se je stanje, po besedah Mateja Jemca iz ZSSS, Območne organizacije Gorenjske, poslabšalo, saj je vodstvo Fraport Slovenije odpravilo določen zaključek delavnika.
Po večkratnem pisnem pozivu sindikatov, naj inšpektorat reagira in izda odločbo, in po tem, ko so zagrozili z mediji, je bila odločba le izdana 18. februarja 2020. O odločbi, Jemec.
V pisnem odgovoru so nam iz Fraport Slovenija sporočili, da zavračajo očitke in da, citiramo: “Inšpekcija ni ugotovila nepravilnosti. V izdani odločbi (februarja 2020) nam je naložila le, da moramo dopolniti pravilnik o delovnem času in v njem določiti tedensko ali dnevno razporeditev dela. Dopolnitev ne zmanjšuje pravic delavcev in ne spreminja njihovih obveznosti. Pravilnik smo že dopolnili in ga poslali v mnenje sindikatom in svetu delavcev.”
Na očitke sindikata nam je inšpektorat za delo prav tako prek elektronske pošte odgovoril, citiramo: “Inšpektorica je v predmetni zadevi uvedla postopek inšpekcijskega nadzora, v okviru katerega je izvedla več inšpekcijskih pregledov. Zadeva je kompleksna, saj je predmet inšpekcijskega nadzora izvajanje več določb delovnopravne zakonodaje. Opravljenih je bilo več procesnih dejanj, postopek je še v teku. Zaradi ugotovljenih kršitev delovnopravne zakonodaje v zvezi z delovnim časom je bila do sedaj izdana ureditvena odločba. Zaradi ugotovljene prekoračitve tedenske omejitve delovnega časa je bilo izrečeno opozorilo po Zakonu o prekrških.”
Na sindikatu so prepričani, da bi bile potrebne tako zakonske spremembe kot spremembe v delovanju sindikata inšpektorata. Zorko.
Poleg spremembe roka, v katerem bi naj podjetja odpravila kršitve, se jim zdi sporno tudi to, da se prijavitelj na odločbo inšpektorata ne more pritožiti in da v postopku niti enkrat ni bil zaslišan.
Jemec je izrecno povedal, da z inšpektorji načeloma nimajo problemov, kar pa ne velja za inšpektorico Jaklič.
Zorko dopolnitev zakona predlaga tudi glede postopka dela inšpektorjev.
Na koncu je potrebno poudariti, da se inšpektorica Jaklič o štirih kršitvah, ki jih je sindikat prijavil poleti 2019, še vedno ni odločila. Ena izmed prijav je bila vložena celo pred več kot enim letom.
OFFsajd je pripravila vajenka Ajda.
Dodaj komentar
Komentiraj