Ne hvala za vse ribe!
Kdor je letošnje ali katero preteklo poletje izkoristil za obisk Doline Triglavskih jezer, ve, da vonjave - predvsem pri Dvojnem jezeru, ob katerem se nahaja koča pri Triglavskih jezerih - obiskovalcu ne dajejo enakih estetskih užitkov, kot bi se dalo sklepati po fotografijah idilične pokrajine. Vpliv človeka je namreč precej načel ekosistem v Dvojnem jezeru pri koči in tudi v Črnem jezeru, najnižjem od Triglavskih jezer. Več Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije.
Izjava
Država poskuša zdaj stanje živalskih vrst in habitatov na območju Triglavskih jezer izboljšati s projektom VrH Julijcev, ki je financiran iz evropskih skladov. Projekt se ukvarja z več ogroženimi področji v Julijskih Alpah, na območju Triglavskih jezer pa potekajo tri dejavnosti: odstranitev rib iz jezera, za kar bo poskrbel Zavod za ribištvo, izboljšanje čistilne naprave v koči pri sedmerih jezerih, kar je pristojnost Slovenske planinske zveze, in odstranitev vodnih rastlin. Za to je odgovoren Triglavski narodni park, ki je sicer tudi vodilni partner projekta VrH Julijcev. Več o tem, zakaj je iz jezer treba odstranjevati rastlinje, pove Tanja Menegalija iz strokovne službe Triglavskega narodnega parka.
Zavod za ribištvo je ribe iz Dvojnega jezera začel odstranjevati že sredi junija, do zdaj pa so jih ulovili že okoli deset tisoč. Pri tem si pomagajo z mrežami, pa tudi z elektroizlovom in s trnki. Zakaj so se invazivne ribje vrste sploh znašle v Dvojnem jezeru na višini več kot 1600 metrov nad morjem, pove Menegalija.
Iz jezera bodo ribe odstranjevali vsaj še prihodnje leto. Cilj je, da se ribe povsem iztrebi, kar pa bi olajšalo tudi problem alg v jezeru. Tu ne gre za invazivne vrste, ampak za rastline, ki so se močno razmnožile zaradi spremenjenih razmer v jezeru. Tudi te je treba sedaj odstraniti. O tem, kako, spet Menegalija.
Tretji del projekta za obnovitev ekosistema v Triglavskih jezerih zajema zmanjšanje vpliva tamkajšnje gorske koče, pri čemer glavni problem predstavlja neprimerna čistilna naprava. Več Prašnikar.
Gradbena dela za novo čistilno napravo se še niso začela, saj projekt predstavlja precejšen tehnični izziv.
Veliko omejitev predstavljajo tudi finančna sredstva, predvidena za čistilno napravo.
Kako naj bi torej Triglavska jezera izgledala decembra 2022, ko se zaključi projekt VrH Julijcev?
Kar je človek povzročil v naravi, naj bi - če kje, pa vsaj v narodnem parku - tudi saniral. A jasno je, da celo pri Triglavskem narodnem parku v resnici ne gre za neokrnjeno naravo, ampak za naravo, ki jo zelo močno oblikuje človek, četudi je njegov cilj, da bi se njen izgled približal tistemu, ki bi ga imela brez človeškega vpliva.
Dodaj komentar
Komentiraj