Ne kriv, ne dolžen

Aktualno-politična novica
9. 11. 2020 - 17.00
 / OFFsajd

“Izjavljam, da očitanih zločinov nisem zagrešil,” je danes dopoldne v Haagu na predkazenskem zaslišanju posebnega sodišča za vojne zločine na Kosovu izjavil Jakup Krasniqi, nekdanji uradni govorec Osvobodilne vojske Kosova, krajše OVK. Popoldne ob treh se je za nedolžnega označil tudi nekdanji kosovski predsednik Hašim Tači, ki je s položaja odstopil v sredo. Poslušajmo izjavo, po tolmački iz albanščine.

Hashim Thaçi

Ali, kot je o očitanem izjavil Thaçijev odvetnik

David Hooper

Med drugimi obdolženci sta poleg omenjenih vidnejša še Kadri Veseli, vodja Demokratske stranke Kosova, ter Rexhep Selimi, poslanec vodja  stranke Samoopredelitev. Obtožnica, ki jo je sodišče objavilo junija, obdolžene v devetih točkah bremeni vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti v spopadih na Kosovu konec 90. let prejšnjega stoletja.  

O kraji in trgovanju s človeškimi organi na Kosovu nekoč in danes
 / 13. 12. 2017

Pobuda za ustanovitev sodišča je prišla leta 2010, po objavi poročila posebnega poročevalca Sveta Evrope Dicka Martyja, ki je vidnim poveljnikom OVK-ja očitalo zunajsodne poboje, ugrabitve ter sodelovanje pri preprodaji organov, ki so jih odvzeli vojnim ujetnikom. Kosovska vlada je v ustanovitev sodišča, ki je sicer del kosovskega pravosodnega sistema, privolila pet let kasneje po pritiskih ZDA in Evropske unije. Več vlad je želelo sodišče razpustiti, a brez uspeha. Pojasnjuje Donika Emini, vodja platforme nevladnih organizacij CiviKos.

Razrešitev kosovskega notranjega ministra, napoved nezaupnice premierju
 / 19. 3. 2020

Izjava

Sodišče je tako v zadnjih petih letih zaslišalo več kot 250 nekdanjih pripadnikov OVK-ja, med drugim nekdanjega premierja Ramusha Haradinaja in nekdanjega predsednika parlamenta Kadrija Veselija. Februarja je napovedalo, da bo obtožnico objavilo prej kot običajno, ker naj bi vidni kosovski politični predstavniki skušali ovirati delo sodišča. Pripadniki specialnih enot misije Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovu, krajše EULEX Kosovo, so pred slabim mesecem dni na podlagi preiskav izvedli vrsto aretacij. 

Izjava

Po odstopu predsednika Thaçija prejšnjo sredo je na njegovo mesto začasno stopila predsednica parlamenta Vjosa Osmani iz koalicijske Demokratske lige, krajše LDK, ki bo državo vodila do predčasnih predsedniških volitev. Thaçijev odstop prinaša negotovo politično situacijo, saj je Demokratska stranka Kosova, krajše PDK, katere član in nekdanji predsednik je bil Thaçi, trenutno v opoziciji. Danes dopoldne naj bi sta se tako sestala vodja PDK Enver Hoxha in predsednik LDK Isa Mustafa, da bi se pogovorila o morebitnem vstopu PDK v koalicijo. 

Izjava

Stare sile v novi vladi na Kosovu
 / 4. 6. 2020

Isa Mustafa, vodja Demokratske lige, ki od junija vlada z minimalno večino 61 glasov skupaj z Zvezo za prihodnost Kosova nekdanjega premierja Ramuša Haradinaja in drugimi manjšinskimi strankami, je imenovanju Vjose Osmani ostro nasprotoval, saj ga skrbi, da bi ta predčasne predsedniške volitve razpisala pred oblikovanjem morebitne nove koalicije.

Izjava

Kosovsko vlado, ki se je od volitev junija 2019 že četrtič preoblikovala, trenutno vodi Avdullah Hoti iz vrst Demokratske lige Kosova. Vlada z minimalno večino 61 glasov skupaj z Zvezo za prihodnost Kosova nekdanjega premierja Ramuša Haradinaja in drugimi manjšinskimi strankami.

Presenetljiv zasuk na kosovskih parlamentarnih volitvah
 / 16. 10. 2019

Izjava

Kandidat za morebitnega novega predsednika pa je tudi Ramuš Haradinaj iz koalicijskega Zavezništva za prihodnost Kosova, ki je kandidaturo napovedal že avgusta. 

Izjava

Trenutno najmočnejšo podporo volivcev ima stranka Samoopredelitev nekdanjega premierja Albina Kurtija, ki junija letos ni imenovala novega mandatarja. Na zadnjih parlamentarnih volitvah drugouvrščeno Demokratsko ligo, ki ji je po neuspehu Samoopredelitve junija uspelo, podpira zgolj slaba tretjina volivcev. Zavezništvo za prihodnost Kosova bo tako pomemben akter v strankarski tekmi za predsedniško mesto.  

Nova kosovska vlada
 / 4. 2. 2020

Izjava

Pozabiti pa ne smemo tudi na manjšinske stranke, predvsem Srbsko listo, ki je ključna pri oblikovanju vsake kosovske vlade. Ta je glede Haaškega procesa do sedaj molčala. 

Izjava

Večina kosovske javnosti sicer ustanovitvi sodišča nasprotuje. Prepričana je namreč, da pravici ni bilo zadoščeno oziroma, da “srbski agresorji” niso bili enakovredno obsojeni in kaznovani.

Izjava

Pozdravlja pa pripravljenost politikov, da se prostovoljno udeležijo procesa. Pričakuje namreč, da bo ta dokazal nedolžnost vseh vpletenih. 

Izjava

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.