Ne v zapor, na probacijo greš!
Ministrstvo za pravosodje je pretekli teden v javno razpravo podalo predlog Zakona o probaciji. Gre za zakonodajni predlog, katerega namen je ustanoviti probacijsko službo, ki naj bi opravljala naloge pomoči sodiščem pri odločanju glede sankcij, poročanja in spremljanja izvrševanja alternativnih kazni. Probacija sicer že obstaja znotraj obstoječe zakonodaje, večino dela pa prevzemajo centri za socialno delo. Predlog zakona bi delo resocializacije obsojencev reorganiziral in poenotil pod novo službo, kar naj bi po mnenju pripravljavcev spodbudilo izrekanje alternativnih kazni. Razloge za novo zakonodajo pojasni vodja službe za probacijo Danijela Mrhar Prelić.
Z zakonom, o katerem bodo poslanci predvidoma glasovali aprila prihodnje leto, bo ustanovljen centralni organ Uprava Republike Slovenije za probacijo. Poleg njega pa bodo pod njegovo koordinacijo delovale še posamezne probacijske enote.
Naloge probacijske službe zajemajo delovanje že med sodnim postopkom. Na prošnjo sodnika bi mu namreč lahko svetovala pri izrekanju sankcij.
Najpomembnejša naloga probacijske službe pa zadeva sam potek izvrševanja alternativnih sankcij, ko obsojenec svojo kazen preživlja zunaj zapora. Vzpostavitev nove službe tako predvideva 45 do 50 zaposlenih, del katerih se bo ukvarjal z resocializacijo obsojenca prek oblikovanja osebnega načrta. Pojasni sogovornica.
Predlog Zakona o probaciji morda predstavlja spremenjeno smer slovenskega zapornega sistema. Glede na podatke po letu 1996 število zaprtih vztrajno narašča, leta 2002 je bilo tako zaprtih 1147 ljudi, do lani je ta številka narasla za 27 odstotkov in je znašala 1463 zapornikov. Pri tem je pomemben podatek, da je bilo leta 2015 med novosprejetimi zaporniki 55 odstotkov takih, ki so bili obsojeni na do dveletno zaporno kazen. Po osamosvojitvi okrepljena funkcija izključevanja obsojencev iz družbe namreč ni samoumevna, pozitivno delovanje v slovenskih zaporih v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pojasni penolog Dragan Petrovec.
Uspeh probacijske službe pri vključevanju obsojencev v družbo tako ni povsem odvisen od nje same, temveč tudi od učinkovitih programov zaposlovanja ali dostopa do stanovanj. Znotraj obstoječe ideje šibke države lahko namreč probacijsko službo doleti podobna usoda kot ostale zavode, katerih delo se reducira na povečano birokracijo. Posledično pa naloge pomoči in resocializacije zamenja naloga nadzora. Za današnji OFFsajd zaključi Petrovec.
Dodaj komentar
Komentiraj