Komisija za preprečevanje korupcije in Transparency International Slovenija sta se znašla na različnih bregovih zaradi izsledkov poročila Exporting Corruption 2018. Slednje Slovenijo tudi letos uvršča med države, ki konvencijo OECD o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju izvajajo malo ali pa je sploh ne. KPK je 20. septembra javno izrazila presenečenje nad izsledki ter zatrdila, da v poročilu niso bili upoštevani komentarji, ki so jih na osnutek poročila podali junija letos. V Transparency International Slovenija nasprotno zatrjujejo, da je KPK prejela osnutek poročila marca letos ter ga pisno potrdila dva tedna kasneje ter ob tem navedla, da na osnutek poročila nima komentarjev.

Poročilo povzame Sebastijan Peterka iz Transparency International Slovenija.

Izjava

Opiše tudi kriterije, po katerih se ocenjuje raven izvajanja dotične konvencije.

Izjava

Kakšno grožnjo ali škodo pa potencialno predstavlja pravni red, ki takšnih praks ne preganja po standardih OECD? Peterka:

Izjava

V nadaljevanju opiše tudi potek komunikacije med Transparency International in KPK ter zakaj ne razumejo presenečenja nad izsledki poročila.

Izjava

KPK nam je kot odgovor na poizvedbo poslala pisno izjavo, v kateri trdijo, da “Poročilo TI napačno navaja, da so organi Republike Slovenije izvedli samo eno preiskavo s področja podkupovanja tujih javnih uslužbencev, saj je država oktobra 2017 OECD poročala o preiskovanju treh novih primerov, ki so jih zaznali policija, komisija, finančna uprava in vrhovno državno tožilstvo. Poročilo tudi ne vključuje podatkov o napredku, ki ga je Republika Slovenija izpostavila v poročilu OECD WGB oktobra 2017, v katerem je izpostavljen napredek Slovenije pri izvajanju številnih priporočil OECD, vključno z nekaterimi, ki jih je TI obravnavala v svojem poročilu. Na osnovi poročila iz oktobra 2017 je bila Republika Slovenija pohvaljena, vendar pa poročilo ni bilo objavljeno.”

Nadalje poročilo Transparency International navaja, da so letni statistični podatki o delu policije in tožilstva objavljeni na njihovih spletnih straneh, vendar pa  ne prikazujejo ločeno podatkov o primerih podkupovanja tujih javnih uslužbencev. Uradni odgovor KPK na ta očitek se glasi: “Urad generalnega državnega tožilca je že v odzivu na predlog poročila izpostavil, da se statistični podatki o teh primerih ne vodijo ločeno, saj v slovenskem kazenskem zakoniku kaznivo dejanje tujega podkupovanja ni določeno kot posebno kaznivo dejanje, tako da statistika državnega tožilstva zajema vse primere podkupovanja.”

V Transparency International Slovenija so ta odziv komentirali sledeče:

Izjava

Ker so v Transparency International Slovenija svoj nedavni odgovor na presenečenje KPK zaključili z besedami, da ocenjujejo odziv KPK kot neutemeljen in ga razumejo kot pokazatelj stanja na KPK, smo prosili za dodatno pojasnitev.

Izjava