Prejšnji teden je zavarovalnica Vzajemna napovedala dvig premij obveznega zdravstvenega zavarovanja za dobrih 11 odstotkov, s slabih 32 evrov na 35 evrov in 67 centov, cena s triodstotnim popustom pa bo znašala dober evro manj. Gre že za drugi dvig premije letos, v veljavo pa bodo nove cene stopile septembra. Že marca se je premija podražila za dva evra. Takrat so premije dvignile vse tri zavarovalnice, ki ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, poleg Vzajemne še Zavarovalnica Triglav in Adriatic Slovenica. Tudi sicer se premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ponavadi dvigujejo pri vseh treh zavarovalnicah hkrati. Tokrat se cena dviguje zgolj pri Vzajemni, v Triglavu in Adriatici pa pravijo, da zvišanja premij za zdaj ne načrtujejo. S tem bo Vzajemna izgubila mesto zavarovalnice z najnižjo premijo in je sedaj daleč najdražja. Še pred dvema letoma je premija znašala nekaj manj kot 28 evrov ali skoraj petino manj, kot bo znašala jeseni.

Po besedah vodilnih v Vzajemni je razlog za dvig cene visoka rast stroškov storitev. Ta rast stroškov je po njihovih besedah posledica povečanja obsega in višje cene zdravstvenih storitev, pa tudi programov za skrajševanje čakalnih dob. Medtem ko je ministrstvo za zdravje načrtovalo 5,5-odstotno povečanje povprečnih odhodkov za zdravila in zdravstvene storitve, pa naj bi ocene kazale, da bo to povišanje ob koncu leta približno 9-odstotno.

Zavarovalnice morajo po zakonu voditi ločene bilance za poslovanje iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. V Vzajemni pravijo, da so imeli pri tovrstnih zavarovanjih v prvih štirih mesecih letošnjega leta dva milijona evrov izgube, brez dviga premij pa naj bi pridelali 9 milijonov evrov izgube. Vzajemna je sicer največji igralec na trgu dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj. Njen tržni delež namreč znaša 55 odstotkov, Triglav ima 27, Adriatica pa slabih 20 odstotkov trga.

Na ministrstvu za zdravstvo menijo, da dvig ni upravičen in da bi morala Vzajemna rezerve poiskati pri stroških delovanja. Po podatkih Agencije za zavarovalni nadzor so tri zavarovalnice lani pobrale za približno 530 milijonov evrov premij, izplačale pa so nekaj več kot 450 milijonov evrov.  Da je dvig neupravičen, menijo tudi v stranki Levica, ki se z ministrstvom trenutno pogaja o spremembi Zakona o zdravstvenem zavarovanju, ki bi ukinila dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Govori vodja poslanske skupine Levice Matej Vatovec.

Izjava

Ukinitev oziroma preoblikovanje dopolnilnega  zdravstvenega zavarovanja sta predvidevala že Resolucija nacionalnega plana zdravstvenega varstva 2016–2025 in kasneje predlog novega Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju,     ki je bil predstavljen leta 2017. Oba dokumenta sta nastala v času vlade Mira Cerarja, ko je ministrstvo za zdravstvo vodila SMC-jeva ministrica Milojka Kolar Celarc, a zakon ni nikoli prišel do državnega zbora. Že pred njo se je ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja neuspešno lotil Dušan Keber, ki je zdravstveni resor vodil v času zadnje Drnovškove in nato Ropove vlade.

Dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v taki obliki sicer ne poznajo v nobeni drugi državi. Čeprav to zavarovanje ni obvezno, so brez njega potrebna doplačila skoraj pri vseh zdravstvenih storitvah. Slikanje z magnetno resonanco obvezno zavarovanje na primer krije zgolj v 70 odstotkih, preostanek pa morajo plačati pacienti sami. Med najslabše krite spadajo zobozdravstvene storitve. Protezo namreč obvezno zavarovanje krije zgolj v desetih odstotkih. To je sicer v nasprotju z načeli, opredeljenimi v zakonu, v katerem piše, da naj bi Zavod za zdravstveno zavarovanje plačeval ne manj kot 60 odstotkov storitve. Kot je pred nekaj meseci na diskurzivnem dogodku aktualnopolitične redakcije pojasnil Dušan Keber, je dopolnilno zdravstveno zavarovanje v resnici krizni ukrep, ki je nato postal trajen.

Izjava

Odprava dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je v precej opreznem jeziku navedena tudi v koalicijski pogodbi vlade Marjana Šarca. V njej namreč piše, da bo delovna skupina preučila možnost ukinitve dopolnilnega zavarovanja. V Levici so kljub temu optimistični glede spremembe zakonodaje. Matej Vatovec, poslanec Levice.

Izjava

Največjo oviro za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja predstavlja vprašanje, s čim se bo v zdravstvenem sistemu nadomestilo slabe pol milijarde evrov, ki danes prihaja iz privatnih zavarovalnic. V gospodarstvu močno nasprotujejo temu, da bi se dvignili prispevki. Za Levico je ključno, da je nov sistem progresiven, torej da se prispevek zvišuje z višjimi osebnimi prihodki.

Izjava

Progresivno stopnjo prispevkov, ki bi nadomestili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, je vseboval že zadnji predlog spremembe zakona o zdravstvenem zavarovanju, ki je nastal, ko je ministrstvo vodila stranka SMC. Predlog se takrat ni premaknil z ministrstva. Pomembno vlogo pri tem so odigrale tudi zavarovalnice. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje namreč predstavlja četrtino vsega zavarovalniškega trga v Sloveniji. Ukinitev bi pomenila, da bi ta trg izginil, kar bi bil hud udarec še posebno za Vzajemno, ki je močno usmerjena v zdravstvena zavarovanja.