Pasji zakoni
Prvo parlamentarno oviro je včeraj prestala novela zakona o zaščiti živali, ki ga je na parlamentarnem odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podprlo vseh 14 poslancev. Pripravljen predlog novega zakona bo moral zdaj potrditi še državni zbor, sodeč po podpori v odboru pa težav z njegovo potrditvijo najverjetneje ne bo. Novela zakona uvaja številne novosti na področju varstva živali, njihovih pravic, dolžnosti lastnikov in nacionalnega sistema zavetišč za živali.
Predlagana zakonodaja med drugim predvideva obvezno čipiranje psov že v leglu in pred prodajo, ureditev statusa pastirskih psov, omejitev posedovanja eksotičnih živali ter dodatne prepovedi priveza psov. Ti bodo od zdaj naprej lahko privezani le ob nekaterih izjemah, kot so na primer sprehodi ali obiski veterinarja, na kmečkih dvoriščih pa bodo lahko privezani le na jeklenico, ki mora psu omogočati gibanje do vsaj štirih metrov v obe smeri. Napredek pri sprejetih določilih povzame Maša Cerjak Kastelic, zastopnica Društva za zaščito živali Ljubljana.
A Cerjak Kastelic poudarja, da pri pravicah živali ni vprašanje le obstoječa zakonodaja, ampak predvsem njena implementacija, ki je pogosto odvisna od samih lastnikov in ne od organov pregona.
Tako je tudi na področju trgovine in posedovanja eksotičnih živali, kar prav tako naslavlja novela zakona. Po novem naj bi stroka oblikovala seznam živali, ki bi jih Slovenci lahko imeli za hišne ljubljenčke, pove predstavnik Veterinarske zbornice Slovenije, doktor Miran Ačko.
Poleg teh sprememb nova zakonodaja odpravlja možnost evtanazije za zdrave živali, ki so v zavetišču več kot 30 dni. Po novem to ne bo več dovoljeno, stroške njihovega varstva pa bo po 120 dneh prevzela država.
Stroške bivanja živali v zavetiščih, ki jih ta zaračunajo občinam, sicer trenutno določa posamezno zavetišče samostojno, zato se cene in ponujene storitve po državi precej razlikujejo. Kakšno ceno bo za bivanje po 120 dneh plačevala država, še ni znano.
Kot pravi Ačko, so v Veterinarski zbornici Slovenije z novelo zadovoljni, kljub temu pa so ministrstvu predlagali več sprememb, ki v novem zakonu niso upoštevane.
V nekaterih državah Evropske unije so po Ačkovih besedah takšne prepovedi že uvedli, a hkrati poudarja, da odsotnost specifičnih določil v trenutni noveli ne pomeni, da področja ne bi mogli tudi drugače urediti.
Drugi glavni predlog veterinarske zbornice je bila uvedba stalnih letnih veterinarskih pregledov za mačke in pse. Teh po besedah ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Jožeta Podgorška, niso uvedli zaradi nasprotovanja lastnikov.
Pregledi so pomembni predvsem zaradi porasta zoonoz, kužnih živalskih bolezni, ki se lahko prenesejo na človeka. Kot poudarja Ačko, ima večina kužnih bolezni, ki pestijo človeštvo, živalski izvor.
Kot rečeno, bo novela zaradi široke podpore, ki jo sicer v trenutnem državnem zboru uživa le malo zakonskih predlogov, postala zakon. A oba sogovornika se strinjata, da bo dejanski učinek nove zakonodaje odvisen predvsem od implementacije in drobnega tiska, predvsem tistega, povezanega s financiranjem novih programov.
Dodaj komentar
Komentiraj