Čaki, a študentarija študira tudi poleti? Čez dva dni se v Ljubljani začenja izpitno obdobje, zato odgovor mora biti »da«. Ali je v največjem univerzitetnem mestu, kjer letno študira okoli 37 tisoč študentk in študentov, res tako – in kje lahko študirajo – preverjamo v lokalnem OFFsajdu. Knjižnice, ki so del univerzitetnega knjižničnega sistema, namreč poleti krajšajo obratovalni čas. Ali skrajšan odpiralni čas študentkam in študentom ustreza? 

Knjižnični sistem Univerze v Ljubljani, organizirano mrežo funkcionalno povezanih knjižnic, sestavlja 38 knjižnic, ki delujejo na članicah univerze, in tri pridružene članice: Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani, Narodna in univerzitetna knjižnica ter knjižnica Nacionalnega inštituta za biologijo. Večinoma univerzitetne knjižnice uporabljajo študentke, profesorice in raziskovalke, vanje pa se lahko včlanijo tudi drugi. Študentke in študenti pred začetkom novega študijskega leta na matični fakulteti ali akademiji plačajo letno članarino za knjižnice. Ta je bila v preteklih letih vključena v ceno vpisnine na študijski program, za prihodnje študijsko leto pa na položnici članarina predstavlja samostojno postavko v višini dobrih 17 evrov. Študentke lahko nekatere storitve knjižnic, na primer izposojo gradiva, uporabljajo z veljavno študentsko izkaznico, ob vpisu v NUK pa morajo za izdelavo nove izkaznice odšteti tri evre. 

Pravilnik o splošnih pogojih poslovanja knjižnic Univerze v Ljubljani knjižnicam podeljuje avtonomijo pri odločanju glede odpiralnega časa. Tako se v knjižnicah lahko sami odločijo, kdaj bodo zaprte ali kdaj bodo poslovale po spremenjenem odpiralnem času. Nekatere fakultetne knjižnice se v drugi polovici julija in prvi polovici avgusta v celoti zaprejo, na primer knjižnica Fakultete za upravo ali Fakultete za farmacijo. Ker univerza njihovega obratovalnega časa ne regulira, imajo knjižnice zelo različne poletne delovne čase, večina pa jih obratuje med osmo in štirinajsto uro, tako kot Centralna tehniška knjižnica ali CTK. 

Pod drobnogled smo vzeli Narodno in univerzitetno knjižnico kot najpomembnejšo in največjo univerzitetno učilišče oziroma kar hram učenosti. Poleg univerzitetne knjižnice, ki študentom nudi čitalnico, ima NUK tudi največjo zbirko knjižničnega gradiva – je zibelka raziskovalnega gradiva. Tudi NUK z julijem presedla na poletni delovnik, kar pomeni, da je odprt od devete do štirinajste ure, v sredo pa od devete do sedemnajste ure. V popoldanskem času je od 14.30 do 18.00 omogočen vstop zunanjim obiskovalcem oziroma turistom. Z začetkom letošnjega poletja so v elektronskem sporočilu uporabnike presenetili še z zaprtjem velike čitalnice, ki ostaja odprta turistom. Jano Mahorčič iz službe za predstavitve in odnose z javnostmi v NUK-u smo vprašali, zakaj so veliko čitalnico zaprli. 

Izjava

Zaradi obiska turistov sta v NUK-u zaposleni dve osebi, receptor in varnostnik, ki spremlja dogajanje v stavbi. Ali ne bi mogli z dvema zaposlenima odpreti vsaj nekaterih prostorov tudi za študente, na primer zvečer oziroma ponoči, v poletnem času pa vsaj po 14. uri?

Izjava

Ko je ob našem obisku ura odbila dve, smo ujeli odhajajoče študente. Vprašali smo jih, kako poletni delovnik ljubljanskih knjižnic vpliva na njihov študij.

Izjava

Kako pa na nezadovoljstvo gledajo v NUK-u? Ali za stiske študentov vedo? Ali se je zaradi poleti spremenjenega delovnega časa kdo pritožil, odgovarja Mahorčič.

Izjava

O pritožbah študentk in študentov glede odpiralnega časa NUK-a smo kontaktirali tudi predsednika Študentskega sveta Univerze v Ljubljani, Miho Kosca. Kakor je pojasnil, je univerzitetni študentski svet NUK-u že poslal poziv za podaljšanje delovnega časa v času izpitnih obdobij.

Izjava

Ali so pritožbe prejeli tudi za čas julija in avgusta?

Izjava

NUK je za študij pomemben zlasti zato, ker je le tam mogoč dostop do večine avtorsko zaščitenega gradiva. Kako to, da največji distributer znanja in avtorsko zaščitenega gradiva poleti uporabnikom omejuje vstop? Odgovarja Mahorčič.

Izjava

Del študentske populacije v Ljubljani biva v študentskih domovih, od tega pa večina v dvoposteljnih sobah, torej večina nima lastne sobe za študij. Decibeli študentskih domov se poleti sicer nekoliko znižajo, a je način bivanja v domovih, razen v tihih domovih, milo rečeno neugoden za študij. Študentko, ki biva v študentskem domu v Mestnem logu, smo vprašali o njenih izkušnjah s poletnim časom knjižnic.

Izjava

Kot je razvidno iz anketnega vprašalnika, ki smo ga objavili na radijskem Instagramu, se študentke in študenti poleti večinoma poslužujejo mestnih knjižnic. Na vprašanje, kje se jim je poleti najbolje učiti, je odgovorilo 66 ljudi, zato je anketa zgolj ilustrativna. V prestolnici je poleti najdlje odprta Knjižnica Otona Župančiča, in sicer od osmih zjutraj do osmih zvečer med tednom. Ob torkih se odpre ob desetih dopoldan, ob sobotah pa je odprta od osme do trinajste. Mestna knjižnica Ljubljana študentkam nudi letno članarino v višini 11 evrov, po podatkih letnega poročila o delu pa je bilo lani v knjižnico včlanjeno dobrih 7000 rednih študentk in dobrih 100 izrednih študentk, kar predstavlja slabih 20 odstotkov vse študentske populacije Univerze v Ljubljani. V mestno knjižnico se poleti študentje zatečejo predvsem zaradi okrnjene dostopnosti univerzitetnih knjižnic. 

Izjava

Če strnemo: logika univerzitetnih knjižnic je tržna. Majhno povpraševanje pomeni tudi vse manjšo ponudbo, kar v tem primeru pomeni krajši delovni čas. Kot da ne bi šlo za javno storitev. Četudi se pedagoški proces zaustavi med koncem maja in začetkom oktobra, se študijski proces odvija celo leto, za kar pa študentke in študentje potrebujejo tudi dlje časa odprte knjižnice. 

Vir fotografije: Centralna in tehnična knjižnica (facebook)