Polevropska Moldavija
Nedelja je bila v Moldaviji dvojni volilni dan. Potekale so predsedniške volitve in hkrati z njimi referendum o vpisu cilja pridružitve Evropski uniji v ustavo. Na predsedniških volitvah je največ glasov zbrala sedanja predsednica Maia Sandu, a si ni uspela zagotoviti dovoljšnje podpore za zmago v prvem krogu. Sandu iz vladajoče Stranke akcije in solidarnosti je osvojila 42 odstotkov glasov, njen najmočnejši izzivalec Alexandr Stoianoglo iz Stranke Socialistov pa 26 odstotkov. Na referendumu so z zgolj 50,4 odstotki prevladali glasovi za zapis pridružitve Evropski uniji v ustavo.
Izglasovana sprememba v ustavo vpisuje dva člena, in sicer da je identiteta prebivalcev Moldavije evropska in da je cilj države pridružitev Evropski uniji. Podobne zaveze sta v ustavo vpisali že Gruzija in Ukrajina. V teh dveh državah ustava poleg pridružitve Uniji zapoveduje tudi pridružitev Natu. Moldavska ustava po drugi strani že opredeljuje Moldavijo kot nevtralno državo, referendumsko vprašanje pa ne omenja spreminjanja tega člena. Moldavija ima status kandidatke za vstop v Evropsko unijo od marca 2022.
Izid referenduma je bil tesen, čeprav so si predlagatelji glede na ankete organizacije WatchDog iz Kišinjeva obetali lahko zmago, razlika med Sandu in drugouvrščenim Stoianoglom na volitvah za predstavniško funkcijo predsednika pa je bila prav tako manjša od pričakovane. Sandu je izid nemudoma pripisala vmešavanju Rusije in tujih kriminalnih združb v volitve ter ruski propagandi. Temu pritrjuje tudi policija, ki je v še vedno potekajoči preiskavi do sedaj ugotovila, da je 400 volilnih upravičencev prejelo denarno podkupnino.
Razloge, zakaj so Moldavci proti vpisu cilja pridružitve Evropski uniji v ustavo lahko glasovali tudi brez podkupnin, pojasni Dorina Baltag, raziskovalka na Inštitutu za diplomacijo in mednarodne zadeve v Londonu ter ustanoviteljica organizacije moldavske diaspore na Nizozemskem Noroc Olanda.
Sogovornica sicer ocenjuje, da je tudi to nasprotovanje članstvu v Evropski uniji v veliki meri mogoče pripisati ruskemu vplivu na medije v Moldaviji.
Po prvih delnih izidih referenduma, ki jih je objavila Centralna volilna komisija v nedeljo po 60 odstotkih preštetih glasov, so nasprotniki članstva v Uniji zmagovali z okrog 55 odstotki glasov. Večina je glasovala proti v 23 od 32 volilnih okrajev v državi. Z manj kot odstotkom razlike je odgovor »Da« prevladal po prištetju glasov iz moldavske diaspore. Baltag razloži, zakaj so v diaspori, katere del je tudi sama, bolj naklonjeni integraciji v Unijo.
O ruskem vmešavanju v volitve v Moldaviji so opazovalci Organizacije za varnosti in sodelovanje v Evropi poročali že na lanskih lokalnih volitvah. Glede na današnje obtožbe je bil poskus vplivanja na teh volitvah in referendumu obsežnejši. Po septembrskem poročilu policije so moldavski volilni upravičenci prejeli skupno več kot 13 milijonov evrov podkupnin za negativni odgovor na referendumu, nakazila pa so prišla z računov na ruskih bankah, ki jih je policija povezala z izgnanim oligarhom in politikom Ilanom Șorom, ki je h glasovanju proti Evropski uniji pozval tudi prek socialnih omrežij. Po oceni policije je tajkun poskušal podkupiti vsaj 130 tisoč ljudi. Maia Sandu je to oceno povečala na 300 tisoč volivcev in dodala, da vlada že ima dokaze za 150 tisoč kupljenih glasov. Glasovanje za podkupnino je policija v preiskavi, ki še poteka, do sedaj potrdila pri okrog 400 volivcih.
Ker Sandu ni osvojila več kot polovice glasov, se predsedniške volitve nadaljujejo v drugem krogu, ki bo tretjega novembra. Njen protikandidat, v prvem krogu drugouvrščeni Alexandr Stoianoglo, je nekdanji državni tožilec, ki ga je vlada lani odstavila in nato proti njemu vložila pet tožb zaradi korupcije in zlorabe položaja. Glede ene od tožb zaradi korupcije je Evropsko sodišče za človekove pravice leta 2023 ugotovilo, da krši Stoianoglovo pravico do poštenega sojenja, v drugi zadevi pa ga je obtožb zlorabe položaja oprostilo sodišče v Kišinjevu februarja letos. Stoianoglo se je tako v predvolilni kampanji predstavljal tudi kot žrtev političnega preganjanja opozicije, ki jo Sandu obtožuje proruskosti.
Stoianoglo prihaja iz iste stranke kot nekdanji predsednik Igor Dodon, ki še vedno vodi stranko in ki je kot predsednik leta 2019 imenoval Stoianogloja na mesto državnega tožilca. V času Dodonove vladavine je Moldavija postala opazovalka pri Evrazijski ekonomski uniji, carinski uniji držav nekdanje Sovjetske zveze. Stoianogla zahodnoevropski mediji tako navajajo kot proruskega kandidata. Sam napoveduje, da bo v primeru izvolitve vodil uravnoteženo zunanjo politiko in prijateljske odnose tako z Evropsko unijo in Združenimi državami kot z Rusijo in Kitajsko.
Predsednica Maia Sandu in njena Stranka akcije in solidarnosti se po drugi strani nedvoumno zavzemata za vstop v Evropsko unijo in izkoreninjenje ruskega vpliva v državi. Med drugim je Sandu junija letos podpisala spremembo ustave, ki razširja definicijo veleizdaje, člen o veleizdaji pa je postal aplikativen v času miru. Veleizdaja po razširjeni definiciji vključuje tudi širjenje dezinformacij kot pomoč tuji državi, tuji organizaciji ali nedefinirani »neustavni entiteti« pri sovražnih dejanjih proti državi. Junija lani je ustavno sodišče po pritožbi vlade prepovedalo opozicijsko stranko Șor oligarha Ilana Șora zaradi financiranja iz Rusije in poskušanja zrušenja demokratične ustavne ureditve.
Podrobneje o protikandidatu Stoianoglu Baltag.
Maii Sandu se kljub relativno dobremu rezultatu nasprotnika v drugem krogu predsedniških volitev glede na razliko med njima še vedno obeta zmaga. Dokončno pridružitev Evropski uniji pa Moldaviji ne glede na rezultat referenduma blokira zamrznjeni konflikt s separatisti v Pridnestrovju. Torej, nothing ever happens, pa naj se Șor še tako trudi.
Dodaj komentar
Komentiraj