Povolilna Hrvaška

Nekaj dni po predčasnih parlamentarnih volitvah, ko uradni rezultati še niti niso poznani in preštevanje glasov še poteka, na Hrvaškem že tečejo intenzivni pogovori o oblikovanju nove vlade. Relativna zmagovalka volitev, pod novim predsednikom Andrejem Plenkovićem menda malo manj desna HDZ je zaradi 61 osvojenih poslanskih mest v 151-članskem Saboru prisiljena v ponovno dvorjenje tretjeuvrščenemu Mostu, s katerim si ob sodelovanju vseh osmih manjšinskih poslancev obeta formiranje nove vlade. Nekdaj najmočnejša stranka in še vedno vodilna sila na tako imenovani hrvaški levici, socialdemokratska SDP, je skupaj z Narodno koalicijo v primerjavi s prejšnjimi volitvami in z novim porazom izgubila še 5 2 poslanski mesti, zato se zaenkrat bolj kot s koalicijskimi preigravanji ukvarja z lastno prihodnostjo.

Veliki met je na volitvah uspel aktivističnemu Živemu zidu, ki je svoje zastopstvo v Saboru povečal z enega na osem poslancev. Njegov uspeh in nov relativno dober rezultat Mosta je po mnenju politologa Branka Caratana pokazatelj nove, v obrisih že na prejšnjih volitvah videne tendence v hrvaški politiki, po kateri obe vodilni stranki HDZ in SDP izgubljata podporo na račun novih in manjših.

izjava

Neodvisna lista Most je v primerjavi s prejšnjimi volitvami sicer izgubila osem poslancev, a ob dejstvu, da je poslansko skupino zaradi notranjestrankarskih razprtij nekaj poslancev zapustilo že v začetku prejšnjega mandata, osip saborskih mest zanjo ne bo tako občutljiv. Predvsem zato, ker bo Most očitno nepogrešljiv faktor tudi pri oblikovanju nove vlade, kar je uvidel tudi HDZ in s stranko začel pogajanja. Ta naj bi v primerjavi s prejšnjimi volitvami potekala precej uspešno, mediji na Hrvaškem pa že poročajo tudi o dogovoru. Kot opozarja Caratan, je ta zaenkrat zgolj načelne narave, zmagovalni HDZ pa ima v rokavu tudi rezervne scenarije.

izjava

Po poročanju medijev naj bi HDZ z novim, h kompromisom bojda bolj nagnjenim predsednikom Plenkovićem pristal tudi na 7 pogojev, ki jih je Most pred volitvami postavil kot pogoj za sodelovanje z največjima strankama. Gre za sklop konkretnih in za hrvaško politično realnost tudi precej radikalnih ukrepov, ki zadevajo splošen politični ustroj na Hrvaškem kot tudi gospodarska in lokalna vprašanja. Nekatere zahteve Mosta, kot sta denimo predlog o razglasitvi izključnega hrvaškega gospodarskega pasa ali sprememba zakona o Hrvaški narodni banki, so tudi sporne, zato naš sogovornik ne verjame, da bodo bodoči koalicijski partnerji pristali na prav vse.

izjava

Tretji potreben koalicijski partner, s katerim bi si Plenković kot prvi kandidat za mandatarja zagotovil zanesljivih 81 82 glasov večine, je klub manjšinskih poslancev, ki naj bi tokrat v Saborju nastopil enotno. A tudi njihova podpora ni povsem zanesljiva, saj poslanec srbske manjšine in podpredsednik Samostojne demokratske srbske stranke Milorad Pupovac svojo podporo Plenkoviću in vladi pogojuje s tem, da v njej kot kulturni minister dela ne bo nadaljeval Zlatko Hasanbegović. Idol močno desnega volilnega telesa, čigar mandat si bomo zapomnili po opustošenju hrvaške neodvisne medijske scene in trdih proustaških stališčih, naj bi namreč po nekaterih namigih znova dobil sedež na Banskih dvorih, vnovično imenovanje ali neimenovanje ministra pa bo tudi prvi resen preizkus Plenkovićevega odmika od nacionalistične politike predhodnika na čelu HDZ Tomislava Karamarka.

izjava

Za zmagovalca tokratnih predčasnih parlamentarnih volitev na Hrvaškem se zagotovo lahko šteje Živi zid. Aktivistična stranka, ki je nase opozorila z nasprotovanjem in konkretnimi akcijami proti deložaciji, se je v Sabor uspela prebiti že na lanskih novembrskih volitvah, v novem sklicu pa bodo namesto enega imeli kar 8 svojih zastopnikov. K uspehu je zagotovo pripomoglo dejstvo, da so se pred tokratnimi volitvami uspeli povezati z nekaterimi družbeno-civilnimi organizacijami, kakor tudi to, da so v svoje vrste uspeli zvabiti nekatere nezadovoljne člane Mosta. Na koncu so vendarle odločili glasovi, ti pa so po mnenju Caratana k Živemu zidu, ki ga najtežji del naloge, prelevitev aktivizma v poslanske klopi in zakonske formularje, še čaka, prišli s strani s HDZ in SDP nezadovoljnih volivcev.

izjava

Posledično je Živi zid pripomogel tudi k slabšemu izidu SDP oziroma njene predvolilne Narodne koalicije , ki je z 51 54 osvojenimi mandati dosegla enega slabših izidov. Stranka tako, če ne bo izjemnih preobratov, ostaja v opoziciji, njen predsednik Zoran Milanović, ki si je še pred kratkim zagotovil nov mandat, pa odhaja. Kam pa bo odšel pod Milanovićem precej izgubljeni SDP, bo seveda odvisno predvsem od njegovega naslednika, ki ga v stranki bojda že intenzivno iščejo.

izjava

Poleg omenjenih strank bodo v prihodnje dogajanje v hrvaškem Saboru krojili še poslanci Istrske demokratske stranke, stranke zagrebškega župana Milana Bandića, Liste za premirje, Liste Željka Glasnovića ter Hrvaške demokratične zveze Slavonije in Baranje.

*popravljeno ali dopolnjeno.