Pred pred predpostopki
Na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu je potekala razprava v primeru, ki ga je nanj naslovilo slovensko Vrhovno sodišče. Gre za primer sirskega begunca, ki je v okviru humanitarnega koridorja, ki je trajal od konca poletja 2015 do začetka leta 2016, prišel v Slovenijo in pri nas zaprosil za azil. Slovenska sodišča so obravnavo prošnje za azil zavračala, češ da je v skladu z Dublinsko uredbo zanjo odgovorna Hrvaška, saj je to država, v kateri je vstopil v Evropsko unijo. Sirski državljan svoj primer gradi na dejstvu, da so ga ob prehodu državne meje med Srbijo in Hrvaško ter kasneje meje s Slovenijo spremljali državni organi in da zato prehod meje ni bil nezakonit.
Primer bo nosil precedenčno težo za prosilce za azil, ki so v Evropsko unijo prišli skozi humanitarni koridor. V Sloveniji je takih primerov pet, več - okrog tisoč - pa jih je v sosednji Avstriji. Avstrija se je kmalu po tem, ko je vprašanje na Sodišče Evropske unije naslovilo slovensko Vrhovno sodišče, tudi pridružila postopku. Drugo pomembno mnenje, ki ga bo v okviru interpretacije humanitarnega koridorja podalo Sodišče Evropske unije, je razlaga rokov Dublinske uredbe. Ta namreč predvideva polletni rok, v katerem mora država vrniti begunca v državo prihoda v Evropsko unijo, vprašanje pa je, ali rok teče v primeru pritožbe na sodišču. Ne glede na to, kako bo Sodišče Evropske unije odločilo, pa bodo prosilci za azil šele po njegovi odločitvi in po interpretaciji te odločitve s strani slovenskega Vrhovnega sodišča izvedeli, katera država bo odločala o prošnji za azil posameznega prosilca. Šele nato pride na vrsto prošnja za azil.
Primer prosilca za azil, ki je postopek sprožil, pojasni pravnica Polona Mozetič.
Pravni interes v postopku je izkazala tudi Avstrija, saj je tam podobnih primerov mnogo več kot v Sloveniji. Anny Knapp iz organizacije Asylkoordination nam je povedala, da uradne številke niso znane, saj jih avstrijsko notranje ministrstvo ni javno objavilo, po informacijah, dostopnih iz slovenskih medijev, pa naj bi jih bilo okrog 1200.
Slovenski pravni zastopnik sirskega državljana Miha Nabergoj je bil po obravnavi v Luksemburgu optimističen. Zanimivo je tudi mnenje, ki ga je podal pravni zastopnik avstrijske vlade, in sicer, da so bili prehodi meje zakoniti.
Če je avstrijski pravni zastopnik v konkretnem primeru humanitarnega koridorja zastopal stališče, da so bili prehodi meje legalni, pa to razumljivo ne velja za prehode po zaprtju koridorja. V tem primeru so pomembni roki, ki jih predvideva Dublinska uredba. Zaradi dolgotrajnosti sodnih postopkov bo verjetno prišlo do tega, da bo prošnje za azil tudi v tem primeru obravnavala Avstrija in ne Hrvaška.
Drugo pomembno pravno mnenje, ki bo izšlo iz primera, pa se nanaša na obravnavne roke, ki jih predvideva Dublinska uredba.
V zgodbi je potrebno dodati, da bo šlo zgolj za pomembno interpretacijo Dublinske uredbe, o kateri bo ponovno odločalo slovensko Vrhovno sodišče. Po dveh letih bodo prosilci znova na začetku postopka prošnje za azil.
Kakšni so vplivi dolgotrajnosti postopkov na posameznika, ki se ujame v sodne mline?
Dodaj komentar
Komentiraj