Preobrati lokalnih volitev
Supervolilnega leta je z drugim krogom lokalnih volitev končno konec. Občani in občanke so se na volišča ponovno podali v 47-ih od 212-ih občin. Volilna udeležba v drugem krogu je bila 42-odstotna, kar je nekoliko manj kot v prvem krogu, ko je na volitvah v mestne in občinske svete glasovalo 47 odstotkov volilnih upravičencev.
Za začetek se podajamo v drugo največje slovensko mesto, kjer se je odvil dvoboj med dosedanjim županom Sašo Arsenovičem in nekdanjim razvpitim županom Francem Kanglerjem. Kot so že nakazovale ankete, je županski stolček ponovno osvojil Arsenovič, ki je prejel 61 odstotkov glasov. Žal si gospod Arsenovič za našo redakcijo ni vzel časa za odgovor na nekaj novinarskih vprašanj.
Gotovo največje presenečenje drugega kroga lokalnih volitev je zmaga Matije Kovača v občini Celje. Kovač je mandat osvojil s slabimi 58 odstotki glasov in premagal dolgoletnega župana Bojana Šrota, ki je Celju vladal kar 24 let. Kovač je za Radio Študent odgovarjal, zakaj mu je uspelo premagati dolgoletnega župana.
Kovač je na volitvah nastopil kot samostojni kandidat, a je sicer član stranke Levica. Komentiral je odnos s stranko.
V Celju se ni zgodil edini poraz dolgoletnih županov. Po dvanajstih letih je v Ilirski Bistrici s slabimi 64 odstotki glasov Emila Rojca premagal dosedanji profesor na Univerzi na Primorskem Gregor Kovačič.
Kovačič je dejal, da se bo v svoji politiki odmaknil od dosedanje, ki jo je vodil Rojc. To bo storil tudi na področju ravnanja z begunci, proti katerim je Rojc neredko podpihoval sovraštvo.
Podobni situaciji smo bili priča tudi na Bledu, kjer je županski stolček prevzel Anton Mežan, poznan tudi kot čarodej Toni. Premagal je Janeza Fajfarja, ki je služil štiri mandate.
Na lokalnih volitvah je največ županskih mest zasedla Slovenska ljudska stranka. V prvem krogu se je s podporo SLS na funkcijo zavihtelo 13 županov, v drugem krogu pa še dva. Sledijo jim Socialni demokrati s skupno 14 župani. Na prvi pogled nizek rezultat je dosegla največja parlamentarna stranka Gibanje Svoboda s tremi župani, a je mnogo zmagovalcev podprla, prav tako pa je osvojila dobro bero svetniških stolčkov predvsem v mestnih občinah. Uradno si nobenega kandidata ni uspela prisvojiti koalicijska Levica. V drugem krogu so bili sicer najuspešnejši župani, ki so se za funkcijo potegovali s podporo volivcev, takšnih je bilo kar 35 kandidatov in kandidatk. Med strankami je bila v drugem krogu najuspešnejša SD s štirimi izvoljenimi župani.
Med novoizvoljenimi župani, ki so kandidirali za Gibanje Svoboda, je tudi Samo Turel, ki je v Novi Gorici premagal Klemna Miklaviča. Ta se je na stolčku obdržal le en mandat.
Turela sta v drugem krogu podprli tudi Levica in Nova Slovenija.
Na tokratnih lokalnih volitvah je bilo izvoljenih 29 županj, kar je največ žensk na tej funkciji do sedaj. Še zmeraj pa je to zgolj slabih 14 odstotkov izvoljenih žensk v 212 občinah. Na prvih lokalnih volitvah, ki so potekale 1994, sta bili izvoljeni zgolj dve županji. Šele pred štirimi leti je število žensk na tej funkciji preseglo 20. Med 47 občinami, v katerih je potekal drugi krog lokalnih volitev, je bilo na funkcijo župana izvoljenih 41 moških in 6 žensk, med njimi tudi Henrika Zupan, novoizvoljena županja v občini Kranjska Gora.
Zupan 1
Zupan se je na lokalne volitve podala prvič, prav tako se je s kandidaturo prvič vključila v politiko.
Stolček je prvič prevzel tudi Peter Bohinec, dosedanji direktor Hokejskega drsalnega društva Sij Acroni Jesenice, ki je nasprotnika premagal s 53 odstotki podpore.
Najbolj pereče probleme v Jesenicah in prve projekte občine pod novim vodstvom komentira Bohinec.
Nazadnje skočimo še v Kranj, kjer bo županski mandat ponovno opravljal Matjaž Rakovec. Zakaj se je odločil za ponovni mandat in katerih projektov se bo v njem lotil?
Po letu mnogih volitev, od predsedniških, državnozborskih pa vse do lokalnih, si bomo lahko končno odpočili od mnogih kandidatov in preobratov, ki smo jim bili priča na političnem prizorišču. Živela svoboda, bolš šnopc k voda!
Foto: STA foto
Dodaj komentar
Komentiraj