Prejšnjo sredo je v Južni Koreji v veljavo stopil zakon, s katerim ukinjajo tradicionalni sistem štetja starosti in ga zamenjujejo z mednarodnim sistemom, kot ga uporabljajo v večini drugih držav, tudi v Sloveniji. Po tradicionalnem sistemu je bil vsakdo že ob rojstvu star eno leto, vsako naslednje leto pa je »dopolnil« prvega januarja, in ne ob svojem rojstnem dnevu. Tako je lahko prišlo do vseh vrst situacij, ki so povzročale zmedo. Otrok, rojen 31. decembra, je bil namreč že naslednjega dne zakonsko star dve leti, čeprav je bil v resnici živ manj kot 24 ur. Obenem so se pojavile anomalije pri izplačilu zavarovalnin, določanju doseganja kriterijev za socialno pomoč ali denimo pri organizaciji cepljenja proti covidu-19. Ravno zadnje so v vladi med debato o zakonu izpostavili kot najpomembnejše pri njihovi odločitvi, da sistem spremenijo.

Takšen ali podoben sistem so uporabljali na Japonskem, Kitajskem, v Vietnamu in obeh Korejah. Čeprav del prebivalstva v naštetih državah v vsakdanjem življenju še vedno uporablja tradicionalni način štetja let, so ga vse države zakonsko odpravile dolgo pred Južno Korejo. Japonska je to storila na začetku 20. stoletja, druge države, razen Južne Koreje, med socialističnimi reformami za poenotenje sistema z državami Varšavskega pakta. 

Novi južnokorejski zakon vključuje tudi nekatere izjeme, saj se za določene namene še vedno uporablja tradicionalni sistem. Področja, ki najbolj izstopajo, so prodaja tobačnih izdelkov in alkohola, vstop v šolo ter določanje starosti za vojaško obveznost. Pri tem pa je pomembno tudi to, da je zanje že pred sprejetjem zakona obstajal še tretji, prilagojeni tradicionalni sistem štetja starosti. Po tem sistemu se štetje starosti ne začne z enim letom, še vedno pa posameznik naslednje leto dopolni prvega januarja, ne na svoj rojstni dan. Za vse te izjeme obstajajo dobri razlogi, tesno povezani z južnokorejskim gospodarstvom. Po prilagojenem tradicionalnem sistemu je lahko posameznik uradno do eno leto starejši od njegove kronološke starosti, torej starosti v letih, mesecih in dneh, kar ima za določene industrije posebne prednosti.

Alkohol in tobačne izdelke lahko nekateri kupijo še preden kronološko dopolnijo 19 let, kolikor je po prilagojenem tradicionalnem sistemu zakonsko določena meja za nakup takih izdelkov. Tako bi z uvedbo novega sistema tobačna in alkoholna industrija izgubili do pol milijona potencialnih potrošnikov letno. Vstop v šolo se prav tako še vedno izvaja po prilagojenem tradicionalnem sistemu. Vsi otroci, rojeni v danem koledarskem letu, torej v šolo vstopijo naenkrat. To je v nasprotju z vedno bolj pogosto prakso evropskih in ameriških šol, da otroci, rojeni od septembra do decembra, v šolo vstopijo leto kasneje. Južnokorejske šole pogosto posnemajo predvsem ameriške in britanske šole, od oblikovanja kurikuluma do oblačilnih pravil, zato lahko sklepamo, da bi to storili tudi pri starosti ob vstopu v šolo, če bi jim zakon to dovoljeval. To pa pomeni, da bi otroci, rojeni konec leta, na trg delovne sile vstopili leto kasneje. Južna Koreja se zaradi negativnega naravnega prirasta že od leta 2016 spopada z demografsko krizo, zato to ni zanemarljivo. Delovne sile jim namreč primanjkuje, kar rešujejo z uvažanjem tujih delavcev, z upoštevanjem novega sistema starosti za vpis v šolo pa bi se velikost domače delovne sile še zmanjšala.

Zadnje pomembno področje pa je vojska. Južnokorejski moški med 18. in 35. letom morajo v vojski odslužiti od 18 do 21 mesecev, odvisno od veje vojske, v kateri služijo. To služenje morajo opraviti vsi, tudi invalidni moški, kar je sicer po stališču mednarodne organizacije za delo nedopustna oblika prisilnega dela. S tem, da je za vojaško služenje še vedno v veljavi prilagojeni tradicionalni sistem, si južnokorejska vojska zagotovi mlajše nabornike, kot bi jih dobili po mednarodnem sistemu štetja starosti. Tako je namreč najvišja možna kronološka starost nabornikov na začetku služenja 27 let, z uvedbo novega sistema starosti pa bi se lahko dvignila tudi na 28 let. To v teoriji ni velik dvig, a pomeni temeljito spremembo dinamike nekaterih področij korejske družbe. 28-letni moški imajo namreč bolj verjetno že ustvarjeno družino in višje korporativne položaje kot njihovi leto mlajši kolegi. Več kot leto trajajoča odsotnost teh moških v primeru, da imajo nuklearne družine, pa tudi zmanjšana produktivnost njihovih partnerk zaradi povečanih reproduktivnih obremenitev bi torej širše vplivali na gospodarsko dejavnost v državi.

Na nekaterih drugih področjih pa je ravno obratno, saj je južnokorejskemu državnemu aparatu pogosto v korist znižanje starosti prebivalcev. Z vidika praktičnosti uporabe kronološke starosti so se, tako minister za vladno zakonodajo Li Van Kju, poenostavili pravni postopki, v katerih je pomembna starost prosilcev. Po njegovih besedah naj bi to državi prihranilo veliko denarja. Področje, na katerem sprememba državni blagajni prihrani največ, pa so pokojnine. Posebej temu namenjena vladna komisija je namreč v začetku leta ugotovila, da bo državni pokojninski sklad do leta 2055 ostal popolnoma suh. Aktualni južnokorejski predsednik Jun Suk Jol je na oblast prišel tudi z obljubami, da bo pokojninski sistem rešil, in uspelo mu je. Vsaj začasno.

Z znižanjem zakonske starosti prebivalstva se je namreč v praksi tudi podaljšala delovna doba. Delavci bodo torej več časa prispevali v pokojninski sklad, iz njega pa sredstva črpali manj časa. Sicer le eno do dve leti, a to vseeno ni zanemarljivo obdobje. S tem pa državniki niso le »rešili« državnega pokojninskega sklada, temveč so zagotovili tudi to, da bodo delavci stagnirajočemu južnokorejskemu gospodarsvtu pridelali več denarja oziroma ga bodo pridelovali dalj časa. Morda bo takó južnokorejsko gospodarstvo na ramenih 65-letnikov le doseglo želeno gospodarsko rast.

Vir slike: Wikimedia Commons, Know Your Meme